TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani I U 1111/2013-16 z dne 21. 5. 2014 se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču, da opravi nov postopek.

II. Odločitev o stroških se pridrži za končno odločbo.

Za odločanje o zatrjevani kršitvi oziroma posegu v tožnikove ustavne pravice z dejanji vklepanja v zavodu in načinom prevoza od zavoda do sodišča oziroma do naroka za glavno obravnavo je (bilo) pristojno Upravno sodišče, saj ni bilo drugega učinkovitega sodnega varstva.

Sodišče prve stopnje pa je ob obravnavi tožbe v tem delu napačno uporabilo 6. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 in napačno zavrglo tožbo kot da očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno na zakon oprto korist. Po tej določbi je mogoče tožbo zavreči, kadar gre za pomanjkanje aktivne legitimacije za tožbo, ker z izpodbijanim aktom ni bilo odločeno o kakšni tožnikovi pravici ali o kakšni njegovi neposredni na zakon oprti osebni koristi oziroma z dejanjem ni bilo poseženo v njegov pravni položaj. Že na prvi pogled mora biti očitno, da mu določena pravica ne pripada oziroma da izpodbijani akt (ali dejanje) ne posega v njegove pravne koristi.

Glede zatrjevanih posegov v ustavne pravice z uporabo prisilnih ukrepov in številčnim spremstvom pravosodnih policistov na glavni obravnavi pa ima tožnik zagotovljeno sodno varstvo v samem kazenskem postopku. V okvir vodstva glavne obravnave, kot je to pravilno poudarilo že sodišče prve stopnje, sodi tudi odločanje o uporabi sredstev za vklepanje obtoženca ter navzočnosti pravosodnih policistov. Predsednik senata je gospodar postopka in vodi postopek ter skrbi za red v sodni dvorani. Spoštovanje ustavnih pravic, ki gredo obtožencu v kazenskem postopku med glavno obravnavo zagotavlja sodnik oziroma predsednik senata, ki vodi postopek. Tožnik bi tako lahko tekom obravnave uveljavljal zatrjevane posege v svoje ustavne pravice, lahko pa bi jih uveljavljal tudi v pritožbenem postopku zoper sodbo kazenskega sodišča. Tako bi lahko v pritožbi uveljavljal tudi zatrjevane posege v domnevo nedolžnosti ter nezmožnost oziroma oviranje pri učinkoviti obrambi zaradi zatrjevanih prekomernih ukrepov vklepanja in preštevilčnega spremstva pravosodnih policistov. Torej ima, tudi po presoji Vrhovnega sodišča, zagotovljeno drugo (primarno) sodno varstvo.