TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Določene stične točke s konkretno zadevo je moč najti v sklepu I Cp 444/2019, vendar se bistvene lastnosti iz tega sklepa, ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera, ki so bile vrednostno merilo za sklepanje o obstoju subjektivne nevarnosti, ne ujemajo, zato primera nista vrednostno istovetna. Ne gre torej za tipologično enaka primera, iz katerih bi izhajale enake posledice. V zadevi, ki jo navaja pritožba, je tožnik v predlogu za izdajo začasne odredbe zatrjeval, da je subjektivna nevarnost izkazana že s tem, ker je toženec naklepno kršil predkupno pravico, v obravnavanem primeru pa je prvo toženec že nedovoljeno razpolagal s premoženjem družbe, ker je na ta način želel preprečiti, da bi tožnica uveljavila svojo terjatev. Podobnost enakega postopanja prvo toženca z nepremičninami, ki so predmet sodnega varstva z začasno odredbo, ne zahteva pretiranega analognega sklepanja, da se ugotovi obstoj subjektivne nevarnosti glede nepremičnin, ki so predmet zavarovanja. Z odločitvijo torej ni prišlo do odstopa sodne prakse, zato še vedno velja, da navedbe upnika, ki predlaga izdajo začasne odredbe, ki se nanašajo na presojo verjetnosti terjatve, same po sebi ne zadoščajo za ugotovitev konkretne nevarnosti.