Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu...

4002. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu (ZBan-1J)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu (ZBan-1J)

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu (ZBan-1J), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 14. decembra 2012.

Št. 003-02-10/2012-7

Ljubljana, dne 24. decembra 2012

Borut Pahor l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O BANČNIŠTVU (ZBan-1J)

1. člen

V Zakonu o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/10 – uradno prečiščeno besedilo, 52/11 – popr., 9/11 – ZPlaSS-B, 35/11, 59/11, 85/11 in 48/12) se v prvem odstavku 4. člena pika na koncu 9. točke nadomesti z vejico in doda nova 10. točka, ki se glasi:

»10.

ZPre-1 je zakon, ki ureja način, pogoje in postopek v zvezi s prevzemno ponudbo.«.

2. člen

V prvem odstavku 43. člena se na koncu besedila doda nov stavek, ki se glasi: »Za delnice banke, ki so delnice z nominalnim zneskom, se ne uporablja določba drugega odstavka 172. člena ZGD-1, ki določa, da se morajo delnice z nominalnim zneskom glasiti najmanj na en euro ali njegov večkratnik, za kosovne delnice banke pa se ne uporablja določba tretjega odstavka 172. člena ZGD-1, ki določa da, znesek v osnovnem kapitalu, ki pripada posamezni kosovni delnici ne sme biti nižji od enega eura.«.

V osmem odstavku se vejica na koncu 2. točke črta in doda besedilo, ki se glasi: »v skladu z 249.c členom tega zakona«.

Za osmim odstavkom se doda nov deveti odstavek, ki se glasi:

»(9)

Banka mora pred povečanjem osnovnega kapitala na podlagi 2. točke osmega odstavka tega člena pridobiti dovoljenje Banke Slovenije (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki). Banka Slovenije s podzakonskim predpisom podrobneje določi:

1.

v skladu s priporočili Evropske centralne banke vrsto in merila glede primernega premoženja, ki se lahko zagotovi kot stvarni vložek pri povečanju osnovnega kapitala banke in

2.

vsebino vloge in dokumentacijo, ki mora biti priložena k zahtevi za izdajo dovoljenja za povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki.«.

Dosedanji deveti odstavek postane deseti odstavek.

Za desetim odstavkom se doda nov enajsti odstavek, ki se glasi:

»(11)

Pri izdaji novih delnic za povečanje osnovnega kapitala banke na podlagi določila desetega odstavka tega člena lahko banka, katere kapital je razdeljen na kosovne delnice, izda nove delnice banke tudi za znesek, ki je nižji od najmanjšega emisijskega zneska po prvem odstavku 173. člena ZGD-1. Pri taki izdaji novih delnic se ne uporablja določila drugega odstavka 333. člena ZGD-1, da se mora število delnic povečati v enakem razmerju kot osnovni kapital.«.

3. člen

Za črtanim 44. členom se doda nov 44.a člen, ki se glasi:

»44.a člen

(skupščina delničarjev)

(1)

Poleg primerov, določenih v ZGD-1, je sklep skupščine ničen, če je v nasprotju z ukrepom, ki ga banki izreče Banka Slovenije na podlagi tega zakona, ali v primeru, če se s skupščinskim sklepom zmanjšujejo učinki ali zaobide namen takšnega ukrepa.

(2)

Ničnost skupščinskega sklepa zaradi razlogov iz prvega odstavka tega člena lahko uveljavlja Banka Slovenije v roku šestih mesecev od vpisa sklepa skupščine v sodni register.«.

4. člen

V drugem odstavku 52. člena se 1. točka spremeni tako, da se glasi:

»1. če imetnik na podlagi delnic dosega ali presega kvalificirani delež, ne da bi imel dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, ali če je bilo imetniku dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža odvzeto tako, da se od števila delnic, ki predstavlja kvalificirani delež, odšteje ena delnica,«.

5. člen

Za 59. členom se doda nov 59.a člen, ki se glasi:

»59.a člen

(izjeme od ZPre-1)

(1)

Poleg primerov, določenih v ZPre-1, obvezne prevzemne ponudbe za obdobje nadaljnjih dveh let od pridobitve vrednostnih papirjev v skladu s tem odstavkom ni zavezan dati imetnik, ki je dosegel prevzemni prag v banki zaradi:

1.

pridobitve vrednostnih papirjev, ki jih je izdala banka in se v skladu s predpisi lahko upoštevajo pri izračunu kapitala banke, če je pridobitev posledica zahteve Banke Slovenije ali drugega pristojnega nadzornega organa zaradi zagotavljanja kapitalske ustreznosti banke ali

2.

zaradi pridobitve delnic banke na podlagi uresničitve objektivnega pogoja, ki je vsebovan v instrumentu, ki se v skladu s predpisi upošteva pri izračunu kapitala banke, če se pogoj uresniči za vse imetnike teh instrumentov hkrati zaradi zagotavljanja kapitalske ustreznosti banke.

(2)

Poleg primerov iz prvega odstavka tega člena, obvezne prevzemne ponudbe v skladu z ZPre-1 ni zavezana dati banka, ki je dosegla prevzemni prag v ciljni družbi zaradi dokapitalizacije banke s stvarnim vložkom, katerega predmet so vrednostni papirji ciljne družbe, in je dokapitalizacija banke posledica ukrepa nadzornega organa zaradi zagotavljanja kapitalske ustreznosti. Banka, ki je oproščena dati obvezno prevzemno ponudbo na podlagi prejšnjega stavka, izgubi glasovalne pravice, če v dveh letih od pridobitve, ne ravna v skladu z ZPre-1.

(3)

Obveznost dati prevzemno ponudbo za banko iz prvega in drugega odstavka tega člena nastane pred potekom dveh let od pridobitve vrednostnih papirjev v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena, in sicer ob prvi nadaljnji pridobitvi vrednostnih papirjev ciljne družbe, če v ciljni družbi še dosega prevzemni prag, razen če so pri nadaljnji pridobitvi izpolnjeni pogoji iz prvega in drugega odstavka tega člena.

(4)

O pridobitvi vrednostnih papirjev na način iz prvega in drugega odstavka tega člena in odsvojitvi tako pridobljenih vrednostnih papirjev mora pridobitelj oziroma odsvojitelj obvestiti Agencijo za trg vrednostnih papirjev v treh delovnih dneh od pridobitve oziroma odsvojitve.

(5)

V kolikor oseba oziroma osebe, ki delujejo usklajeno, in ki jim je bilo z odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev prepovedano izvrševanje glasovalnih pravic:

-

zaradi zagotovitve kapitalske ustreznosti banke, ki se izvede na zahtevo Banke Slovenije ali drugega nadzornega organa;

-

z enim ali več ukrepov za zagotavljanje kapitalske ustreznosti, ki jih določa ta zakon in

-

najmanj v obsegu, ki ustreza njihovemu sorazmernemu deležu v kapitalu banke oziroma v primeru ko ni drugih oseb, ki bi bile pripravljene zagotoviti kapitalsko ustreznost banke, v obsegu, kot izhaja iz zahteve Banke Slovenije ali drugega nadzornega organa,

zagotovijo kapitalsko ustreznost banke, prepoved izvrševanja glasovalnih pravic preneha z dokončnostjo odločbe Agencije za trg vrednostnih papirjev iz osmega odstavka tega člena.

(6)

Če je za realizacijo ukrepa iz petega odstavka tega člena potrebno izvrševanje glasovalnih pravic (npr. sprememba statuta banke), lahko oseba oziroma osebe iz petega odstavka tega člena na skupščini banke o predlogih sklepov, ki so potrebni za realizacijo ukrepov ob predhodni pridobitvi soglasja Agencije za trg vrednostnih papirjev, izvršujejo glasovalne pravice iz vseh delnic, katerih imetnice so.

(7)

Soglasje za izvrševanje glasovalnih pravic na skupščini iz šestega odstavka tega člena na podlagi obrazloženega predloga osebe oziroma oseb, ki nameravajo zagotoviti kapitalsko ustreznost banke, ki mora biti vložen vsaj pet delovnih dni pred skupščino, na kateri želi vlagatelj uresničevati glasovalne pravice, izda Agencija za trg vrednostnih papirjev.

(8)

V primeru, da so izpolnjeni pogoji iz petega odstavka tega člena, Agencija za trg vrednostnih papirjev na obrazložen predlog osebe oziroma oseb, ki so zagotovile kapitalsko ustreznost, po postopku, ki ga za izdajanje odločb Agencije za trg vrednostnih papirjev določa zakon, ki ureja trg vrednostnih papirjev, izda odločbo, s katero odloči, da je prepoved izvrševanja glasovalnih pravic za te osebe prenehala. Agencija o predlogu, ki mora biti vložen najmanj tri delovne dni pred skupščino, na kateri želi vlagatelj glasovati, izda odločbo najkasneje do skupščine, na kateri želi vlagatelj uresničevati glasovalne pravice.

(9)

Prenehanje prepovedi izvrševanja glasovalnih pravic traja dve leti od dokončnosti odločbe iz osmega odstavka tega člena. Če v dveh letih od izdaje odločbe oseba oziroma osebe iz prvega odstavka tega člena ne ravnajo v skladu z ZPre-1, izgubijo glasovalne pravic iz delnic, katerih imetnice so.«.

6. člen

V 62. členu se za četrtim odstavkom doda novi peti odstavek, ki se glasi:

»(5)

V primeru, ko posameznemu članu uprave preneha funkcija ali ko zaradi drugih okoliščin ne opravlja funkcije člana uprave skupaj več kakor dva meseca in uprava banke zato deluje le z enim članom uprave, mora nadzorni svet nemudoma imenovati novega člana uprave ali osebo, ki pri vodenju in zastopanju banke nadomesti manjkajočega člana uprave (v nadaljnjem besedilu: nadomestni član uprave). Pri imenovanju nadomestnega člana uprave mora nadzorni svet upoštevati pogoje iz 63. člena tega zakona. Nadomestni član uprave lahko opravlja funkcijo člana uprave brez dovoljenja Banke Slovenije največ šest mesecev od dneva imenovanja.«.

7. člen

V šestem odstavku 65. člena se pika na koncu stavka črta in doda besedilo »oziroma nosilcev javnih pooblastil.«.

Deveti odstavek se črta.

8. člen

Tretji odstavek 72. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(3)

Banka Slovenije članu nadzornega sveta banke z odločbo prepove opravljanje funkcije:

1.

če član nadzornega sveta krši dolžnosti člana nadzornega sveta,

2.

če obstaja ali nastopi ovira za imenovanje člana nadzornega sveta iz 71. člena tega zakona ali

3.

če član nadzornega sveta ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka tega člena.«.

Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:

»(4)

Za odločbo o prepovedi opravljanja funkcije člana nadzornega sveta banke se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o odločbi o odvzemu dovoljenja.«.

9. člen

V prvem odstavku 87. člena se v drugi točki za besedo »mesecev« doda besedilo »oziroma poda izjavo, da bo z določenim dnem prenehala opravljati bančne storitve«.

10. člen

Peti odstavek 88. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(5)

Banka države članice, ki na območju Republike Slovenije opravlja bančne in druge vzajemno priznane finančne storitve prek podružnice, lahko opravlja na območju Republike Slovenije tudi storitve iz 2. točke prvega odstavka tega člena, če:

1.

pridobi dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje teh storitev ali

2.

pridobi dovoljenje ali soglasje drugega organa, ki je na podlagi drugih predpisov pristojen za nadzor in izdajo dovoljenj za opravljanje teh storitev na območju Republike Slovenije, ali

3.

brez posebnega dovoljenja Banke Slovenije ali drugega pristojnega organa v Republiki Sloveniji, če drugi predpisi določajo, da lahko banka države članice, ki je pridobila ustrezno dovoljenje pristojnega nadzornega organa v državi sedeža, opravlja te storitve na območju Republike Slovenije prek podružnice ali neposredno brez posebnega dovoljenja nadzornega organa v Republiki Sloveniji.«.

Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:

»(6)

Za izdajo dovoljenja Banke Slovenije iz 1. točke petega odstavka tega člena se uporabljajo določbe tega zakona o izdaji dovoljenja banki tretje države za opravljanje bančnih storitev na območju Republike Slovenije.«.

11. člen

Za 88. členom se dodajo novi 88.a, 88.b, 88.c, 88.č in 88.d člen, ki se glasijo:

»88.a člen

(dovoljenje za kvalificirane naložbe)

(1)

Kvalificirana naložba po tem zakonu je naložba, na podlagi katere pridobi banka kvalificiran delež v:

1.

finančni instituciji s sedežem v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici, ki opravlja storitve iz 2., 3., 6. do 8. in 10. do 12. točke 10. člena tega zakona ali

2.

finančni družbi s sedežem v tretji državi.

(2)

Banka mora pred vsako pridobitvijo kvalificirane naložbe pridobiti dovoljenje Banke Slovenije (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za kvalificirano naložbo). Banka Slovenije banki izda dovoljenje za kvalificirano naložbo, če:

1.

je banka vzpostavila ustrezen sistem upravljanja s tveganji glede pridobitve in upravljanja kvalificirane naložbe in

2.

zaradi pridobitve takšne naložbe ne bo ovirano učinkovito izvajanje nadzora nad banko.

(3)

Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za kvalificirano naložbo banki, če niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena. Za namen iz 2. točke drugega odstavka tega člena se šteje, da je izvajanje učinkovitega nadzora oteženo zlasti, če:

1.

je ob upoštevanju predpisov tretje države ali ob upoštevanju prakse te države pri uporabi in izvajanju teh predpisov verjetno, da bo ovirano izvajanje nadzora v skladu z določbami tega zakona ali

2.

bi bilo zaradi poslovnih ali lastniških povezav finančne družbe z drugimi družbami ali posamezniki zaradi medsebojnih povezav na podlagi udeležbe v kapitalu ali zaradi nepreglednega poslovanja oteženo izvajanje nadzora v skladu z določbami tega zakona.

(4)

Drugi odstavek tega člena se ne uporablja glede deležev, ki jih banka pridobi v okviru:

1.

izvajanja storitev za račun stranke,

2.

poplačila svojih terjatev, če so bili ti deleži banki dani kot zavarovanje in banka ta delež odsvoji v roku petih let po pridobitvi,

3.

preoblikovanja svojih terjatev do finančne družbe ali finančne institucije iz prvega odstavka tega člena v deleže v kapitalu te finančne družbe ali finančne institucije v postopku zaradi insolventnosti nad to finančno družbo ali finančno institucijo.

(5)

Banka mora Banko Slovenije nemudoma obvestiti o pridobitvi kvalificirane naložbe iz četrtega odstavka tega člena in predložiti dokazila, iz katerih izhaja, da so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka tega člena. Če banka, ki je pridobila kvalificirano naložbo na podlagi 2. in 3. točke četrtega odstavka tega člena, ne odsvoji ali ne zmanjša pridobljene naložbe v roku petih let po pridobitvi, mora za ohranitev kvalificirane naložbe pridobiti dovoljenje Banke Slovenije za kvalificirano naložbo.

(6)

Banka Slovenije v odločbi o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificirane naložbe določi višino deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu, za katerega se izdaja dovoljenje kot enega od razponov iz drugega odstavka 45. člena tega zakona. Banka mora pred vsako nadaljnjo pridobitvijo deleža, na podlagi katere bi presegla razpon, za katerega velja dovoljenje, pridobiti novo dovoljenje Banke Slovenije za kvalificirano naložbo.

88.b člen

(prenehanje veljavnosti dovoljenja)

(1)

Banka Slovenije z odločbo o dovoljenju za kvalificirano naložbo določi rok, v katerem mora banka pridobiti kvalificirano naložbo za katero je bilo izdano dovoljenje. Rok ne sme biti krajši od treh mesecev.

(2)

Za prenehanje veljavnosti dovoljenja za kvalificirano naložbo se smiselno uporablja 51. člen tega zakona. Ne glede na tretji odstavek 51. člena tega zakona dovoljenje za kvalificirano naložbo ne preneha veljati, če banka po pridobitvi kvalificirane naložbe v razponu, za katerega je bilo izdano dovoljenje, odsvoji delež tako, da ne dosega več razpona, za katerega je bilo izdano dovoljenje, in v roku treh mesecev po odsvojitvi ponovno poveča svoj delež tako, da ponovno dosega razpon, za katerega je bilo izdano dovoljenje.

(3)

Banka mora Banko Slovenije nemudoma obvestiti o spremembi njene kvalificirane naložbe, če njena naložba pade pod delež, za katerega je bilo izdano dovoljenje Banke Slovenije.

88.c člen

(odvzem dovoljenja)

(1)

Banka Slovenije banki odvzame dovoljenje za pridobitev kvalificirane naložbe, če v zvezi s kvalificirano naložbo niso več izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 88.a člena tega zakona. Banka Slovenije v odločbi o odvzemu dovoljenja določi rok, v katerem mora banka odsvojiti kvalificirano naložbo ali izvesti ustrezne postopke statusnega preoblikovanja v zvezi z naložbo.

(2)

Če banka v roku iz prvega odstavka tega člena ne odsvoji kvalificirane naložbe ali ne izvede ustreznih postopkov statusnega preoblikovanja v zvezi z naložbo se šteje, da gre za nezakonito pridobitev kvalificirane naložbe v skladu z 88.č členom tega zakona.

88.č člen

(nezakonita pridobitev kvalificirane naložbe)

Če banka pridobi kvalificirano naložbo v nasprotju z 88.a členom tega zakona, Banka Slovenije z odredbo o odpravi kršitve banki določi rok, v katerem mora banka odsvojiti kvalificirano naložbo ali izvesti ustrezne postopke statusnega preoblikovanja v zvezi z naložbo ali vložiti zahtevo za izdajo dovoljenja.

88.d člen

(poročanje na zahtevo Banke Slovenije)

(1)

Banka Slovenije lahko od pravne osebe, v kateri je banka pridobila kvalificirano naložbo, zahteva poročanje o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za poslovanje te osebe in vplivajo na oceno tveganj, ki nastajajo za banko v zvezi s to naložbo.

(2)

Če pravna oseba iz prvega odstavka tega člena poroča o navedenih dejstvih drugim pristojnim organom v Republiki Sloveniji, lahko Banka Slovenije od teh organov zahteva predložitev vseh informacij o poslovanju te osebe, ki vplivajo na oceno tveganj, ki nastajajo za banko v zvezi z njeno naložbo v to osebo.«.

12. člen

V naslovu poglavja 3.4 se za besedo »priznanih« dodata besedi »ter dodatnih«.

13. člen

V 102. členu se za besedo »priznane« dodata besedi »in dodatne«.

14. člen

V drugem odstavku 103. člena se v 7. točki za besedo »priznanih« dodata besedi »in dodatnih«.

V 8. točki se za besedo »priznanih« dodata besedi »in dodatnih«.

V šestem odstavku se za besedo »priznane« dodata besedi »ter dodatne«.

V sedmem odstavku se za besedo »priznane« dodata besedi »in dodatne«.

V osmem odstavku se besedilo »11. točka« nadomesti z besedilom »12. točka«.

15. člen

Za 128. členom se dodata nova 128.a in 128.b člen, ki se glasita:

»128.a člen

(izključitev obvezne prevzemne ponudbe v zvezi z ukrepi za obvladovanja kreditnega tveganja)

(1)

Banka, ki je pridobila delnice ali druge vrednostne papirje v družbi, za katero se uporablja ZPre-1 (v nadaljnjem besedilu: ciljna družba), ni dolžna dati obvezne prevzemne ponudbe po ZPre-1, če je prevzemni prag oziroma dodatni prevzemni prag v ciljni družbi dosegla:

1.

s pridobitvijo vrednostnih papirjev ciljne družbe na podlagi realizacije zavarovanja, katerega predmet so bili vrednostni papirji ciljne družbe, če namen te pridobitve ni bil prevzem ciljne družbe ali

2.

s pridobitvijo vrednostnih papirjev ciljne družbe na podlagi povečanja osnovnega kapitala ciljne družbe z vložki, če ima banka terjatve do ciljne družbe.

(2)

Obveznost dati prevzemno ponudbo za banko iz prvega odstavka tega člena nastane ob prvi nadaljnji pridobitvi vrednostnih papirjev ciljne družbe, če v ciljni družbi še dosega prevzemni prag, razen če so pri nadaljnji pridobitvi izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena.

(3)

Banka iz prvega odstavka tega člena, ki je oproščena obveznosti dati prevzemno ponudbo na podlagi 1. točke prvega odstavka tega člena, mora ravnati v skladu z ZPre-1 po poteku dveh let od pridobitve vrednostnih papirjev na način iz prvega odstavka tega člena, če v ciljni družbi še dosega prevzemni prag.

(4)

Če banka ne da prevzemne ponudbe v skladu z drugim oziroma tretjim odstavkom tega člena, iz vrednostnih papirjev ciljne družbe ne more več uresničevati glasovalnih pravic.

(5)

O pridobitvi vrednostnih papirjev na način iz prvega odstavka tega člena in odsvojitvi tako pridobljenih vrednostnih papirjev mora banka obvestiti Banko Slovenije in Agencijo za trg vrednostnih papirjev v treh delovnih dneh od pridobitve oziroma odsvojitve.

128.b člen

(prestrukturiranje pred nastankom insolventnosti dolžnika)

Banka, ki v primeru ogrožene kapitalske ustreznosti dolžnika, ki je pravna oseba, z dolžnikom sklene dogovor o delnem odpustu dolga dolžniku, lahko v postopku zaradi insolventnosti, ki je začet zoper tega dolžnika v 12 mesecih po sklenitvi dogovora o odpustu dolga, uveljavlja poplačilo celotnega dolga, kot da dogovor ne bi bil sklenjen.«.

16. člen

V prvem odstavku 190. člena se 1. točka spremeni tako, da se glasi:

»1. če ne zagotavlja ali zaradi izplačila ne bi več zagotavljala kapitala v skladu s 126. in 136. členom tega zakona ali v skladu z oceno Banke Slovenije na podlagi prvega odstavka 222.a člena tega zakona ali na podlagi odredbe iz drugega odstavka 248. člena tega zakona,«.

V drugem odstavku se v 1. točki beseda »minimalnega« črta.

17. člen

V prvem odstavku 190.a člena se besedilo »je kapital banke manjši od minimalnega kapitala ali če bi se kapital banke zaradi izplačila zmanjšal tako, da ne bi več dosegal minimalnega kapitala, določenega v 136. členu oziroma drugem odstavku 248. člena tega zakona« nadomesti z besedilom »banka ne zagotavlja kapitala v skladu s 126. in 136. členom tega zakona ali v skladu z oceno Banke Slovenije na podlagi prvega odstavka 222.a člena tega zakona ali odredbe iz drugega odstavka 248. člena tega zakona«.

V drugem odstavku se beseda »minimalnega« črta.

18. člen

191. člen se spremeni tako, da se glasi:

»191. člen

(ukrepi uprave za zagotovitev kapitala)

(1)

Če banka zaradi povečanih tveganj v zvezi z določenimi posli, produkti ali sistemi ali zaradi drugih vzrokov ne zagotavlja kapitala v skladu s 136. in 126. členom tega zakona ali v skladu z oceno Banke Slovenije na podlagi prvega odstavka 222.a člena tega zakona ali na podlagi odredbe iz drugega odstavka 248. člena tega zakona, mora uprava banke nemudoma sprejeti ukrepe za zagotovitev ustreznega kapitala ali za ustrezno zmanjšanje tveganj.

(2)

O ugotovitvah in ukrepih iz prvega odstavka tega člena mora uprava banke nemudoma poročati Banki Slovenije.«.

19. člen

V 217. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(4) Za dosego namena nadzora nad banko je Banka Slovenije pristojna in odgovorna tudi za nadzor:

1.

nad člani uprave banke v obsegu, določenem v 68. do 70. členu tega zakona,

2.

nad imetniki kvalificiranih deležev v obsegu, določenem v oddelku 2.4. tega zakona in

3.

nad člani nadzornega sveta banke v obsegu, določenem v 72. členu tega zakona.«.

20. člen

V 222. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(2) Banka Slovenije pri opravljanju nadzora nad banko:

1.

preverja organizacijski ustroj, postopke in sisteme iz 124. člena tega zakona ter strategije in procese iz 126. člena tega zakona, ki jih je vzpostavila banka zaradi uskladitve svojega poslovanja s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi,

2.

ocenjuje tveganja, ki jim banka je ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju ter ustreznost zneskov, vrst in razporeditve notranjega kapitala, potreben za pokritje teh tveganj in

3.

ocenjuje finančni položaj in tveganja, ki jim banka je ali bi jim lahko bila izpostavljena zaradi razmerij z drugimi osebami v bančni skupini.«.

V četrtem odstavku se beseda »pogostnost« nadomesti z besedo »pogostost«.

21. člen

Za 222. členom se doda nov 222.a člen, ki se glasi:

»222.a člen

(postopek določitve ustreznega notranjega kapitala)

(1)

Če Banka Slovenije na podlagi ugotovitev preverjanja in ocenjevanja po drugem odstavku tega člena ugotovi, da banka ne zagotavlja ustreznega notranjega kapitala v skladu s 126. členom tega zakona, glede na tveganja, ki jim banka je ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju, izdela pisno obvestilo z oceno ustreznega zneska, vrst ali razporeditev notranjega kapitala ter opredeli rok, v katerem mora banka predložiti poročilo o ukrepih, ki jih bo banka sprejela za doseganje kapitalskih zahtev v skladu z pisnim obvestilom Banke Slovenije ali o okoliščinah, ki vplivajo na drugačno oceno obsega, vrst ali razporeditve notranjega kapitala.

(2)

Banka Slovenije izdela oceno iz prvega odstavka tega člena ob upoštevanju:

1.

kvantitativnih in kvalitativnih elementov procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala iz 126. člena tega zakona,

2.

sistema upravljanja iz 124. člena tega zakona in

3.

ugotovitev preverjanja in ocenjevanja po tretjem odstavku tega člena.

(3)

Če banka v določenem roku ne sprejme ukrepov za uskladitev s pisno oceno Banke Slovenije iz prvega odstavka tega člena ali ne predloži poročila o okoliščinah, ki vplivajo na drugačno oceno potrebnih zneskov, vrst ali razporeditve notranjega kapitala, Banka Slovenije banki odredi zagotavljanje dodatnega kapitala prek obsega minimalnega kapitala iz 136. člena tega zakona v skladu z drugim odstavkom 248. člena tega zakona. Banka Slovenije o pisnem obvestilu iz prvega odstavka tega člena in o odredbi iz prejšnjega stavka obvesti naslovnike iz petega, šestega in sedmega odstavka 249.a člena tega zakona.

(4)

Če iz poročila banke izhajajo okoliščine, ki vplivajo na drugačno oceno potrebnih zneskov, vrst ali razporeditve notranjega kapitala, Banka Slovenije spremeni svojo oceno ustreznega notranjega kapitala in postopa v skladu s prvim odstavkom tega člena.

(5)

Zoper oceno iz prvega ali četrtega odstavka tega člena banka nima posebnega ugovora, ampak lahko okoliščine in razloge, ki vplivajo na drugačno oceno obsega, vrst ali razporeditve notranjega kapitala, uveljavlja v poročilu o ukrepih za uskladitev z oceno Banke Slovenije ali v postopku z ugovorom zoper odredbo o zagotavljanju dodatnega kapitala, ki jo izda Banka Slovenije na podlagi tretjega odstavka tega člena.«.

22. člen

Za 223. členom se doda nov 223.a člen, ki se glasi:

»223.a člen

(odgovornost v zvezi z izvajanjem nadzora)

(1)

Banka Slovenije in osebe, ki delujejo v njenem imenu, pri izvajanju pristojnosti nadzora na podlagi tega zakona ravnajo s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.

(2)

Šteje se, da je Banka Slovenije pri izrekanju ukrepov nadzora in izvajanju drugih pristojnosti na podlagi tega zakona ravnala z ustrezno skrbnostjo, če je ob upoštevanju dejstev in okoliščin, s katerimi je razpolagala oziroma s katerimi bi na podlagi pooblastil v skladu s tem zakonom morala razpolagati v času odločanja, lahko upravičeno štela, da so izpolnjeni pogoji za izrekanje ukrepov nadzora v skladu s tem zakonom in da so izrečeni ukrepi zakoniti.

(3)

Banka Slovenije je odgovorna za ravnanja oseb, ki so pri izvajanju nadzora in drugih pristojnosti Banke Slovenije v skladu s tem zakonom delovale na podlagi pooblastila Banke Slovenije po pravilih, ki urejajo odgovornost delodajalcev za škodo, ki jo pri delu ali v zvezi z delom tretjim osebam povzročijo zaposleni. Če zaradi ravnanja osebe, ki je delovala na podlagi pooblastila Banke Slovenije, nastane škoda, lahko oškodovanec zahteva povračilo škode izključno od Banke Slovenije.

(4)

Šteje se, da je oseba, ki je delovala v imenu Banke Slovenije pri izvajanju pristojnosti nadzora v skladu s tem zakonom, ravnala z ustrezno skrbnostjo, če je ob upoštevanju dejstev in okoliščin, s katerimi je razpolagala oziroma s katerimi bi na podlagi pooblastil v skladu s tem zakonom morala razpolagati v času svojega delovanja, ravnala kot dober strokovnjak.«.

23. člen

Drugi odstavek 235. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(2) Za izvajanje posameznih nalog pri opravljanju nadzora nad banko v skladu s tem zakonom, lahko guverner Banke Slovenije pooblasti pooblaščenega revizorja ali drugo strokovno usposobljeno osebo.«.

24. člen

Besedilo 247. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1)

Banka Slovenije odredi dodatne ukrepe za uresničevanje pravil o upravljanju s tveganji, s katerimi opredeli aktivnosti, postopke ali način odpravljanja ugotovljenih kršitev v banki, če je mogoče pričakovati, da se bo z dodatnimi ukrepi zagotovilo učinkovitejše odpravljanje ugotovljenih kršitev ali vzpostavilo poslovanje banke v skladu s pravili o upravljanju s tveganji.

(2)

Banka Slovenije odredi dodatne ukrepe v zvezi z naslednjimi kršitvami:

1.

če banka ni vzpostavila ali ne uresničuje trdnega in zanesljivega sistema upravljanja v skladu s 124. členom tega zakona, z določbami oddelka 4.6 tega zakona in s predpisi o upravljanju s tveganji,

2.

če banka ne dosega minimalnega kapitala iz 136. člena tega zakona ali če ni vzpostavila ali ne uresničuje strategij in procesov ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala ali ne zagotavlja ustreznega notranjega kapitala v skladu s 126. členom tega zakona ali oceno na podlagi prvega odstavka 222.a člena tega zakona in s predpisi o upravljanju s tveganji,

3.

če banka ne zagotavlja ustreznega likvidnostnega stanja v skladu s 184. členom tega zakona ali ni vzpostavila ali ne uresničuje strategij in procesov za ocenjevanje in upravljanje z likvidnostnim tveganjem v skladu s 185. členom tega zakona,

4.

če banka ne ravna v skladu z odredbo o odpravi kršitev ali

5.

če banka ne izpolnjuje obveznosti v zvezi s sistemom jamstva za vloge na podlagi določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi.

(3)

Banka Slovenije lahko izreče dodatne ukrepe iz prvega odstavka tega člena tudi v primeru, če obstaja verjetnost, da bodo v banki nastale kršitve iz drugega odstavka tega člena. Šteje se, da bodo v banki verjetno nastale kršitve v zvezi z zagotavljanjem:

1.

minimalnega kapitala iz 136. člena tega zakona, kadar ima razmerje med kapitalom banke iz 132. člena tega zakona in kapitalskim zahtevami iz 136. člena tega zakona v obdobju zadnjih 12 mesecev stanoviten negativni trend in se zaradi takega trenda lahko pričakuje nedoseganje te zahteve v naslednjih 12 mesecih, hkrati pa niso podane druge okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da bodo zahteve glede minimalnega kapitala v tem obdobju dosežene;

2.

ustreznega notranjega kapitala v skladu s 126. členom tega zakona ali z oceno na podlagi 222.a člena tega zakona, kadar priznana ocena notranjega kapitala ne pokriva interno ocenjenih kapitalskih potreb, ki so bile določene v okviru preverjanja in ocenjevanja po 222.a členu tega zakona, in hkrati banka ne zagotavlja ustrezne vrste in razporeditve notranjega kapitala in se lahko tako stanje pričakuje v naslednjih 12 mesecih;

3.

ustreznega likvidnostnega stanja v skladu s 184. členom tega zakona, kadar ima količnik likvidnosti prvega razreda, s katerim banka izračunava likvidnostno stanje, v obdobju zadnjih 30 dni stanoviten negativni trend in se zaradi takega trenda lahko pričakuje nedoseganje te zahteve v naslednjih 30 dneh, hkrati pa ne obstajajo nobena dejstva, ki bi potrjevala domnevo, da bodo zahteve glede ustreznega likvidnostnega stanja v tem obdobju dosežene.«.

25. člen

248. člen se spremeni tako, da se glasi:

»248. člen

(dodatni ukrepi za uresničevanje pravil o upravljanju s tveganji)

(1)

Banka Slovenije lahko za uresničevanje pravil o upravljanju s tveganji odredi zlasti naslednje dodatne ukrepe:

1.

naloži upravi banke, da predloži podroben načrt ukrepov za zagotovitev kapitalske ustreznosti ali ustreznega likvidnostnega stanja banke,

2.

naloži upravi banke ukrepe za zmanjšanje tveganj, ki jih prevzema banka v zvezi z določenimi posli, produkti ali sistemi, vključno s:

-

prepovedjo ali omejitvijo širjenja mreže poslovalnic banke ali zahtevo za zmanjšanje poslovne mreže banke,

-

ukrepi za vzpostavitev ali izboljšanje strategij za učinkovito upravljanje z zapadlimi terjatvami banke in drugimi slabimi naložbami banke ter oblikovanje in izvajanje postopkov učinkovite izterjatve zapadlih terjatev banke,

3.

prepove ali omeji banki sklepanje posameznih poslov ali poslov določene vrste ter zahteva postopno zmanjševanje obsega sklenjenih poslov ob upoštevanju možnosti za predčasno prenehanje v skladu s pogodbeno ureditvijo, zlasti pa:

-

prepove ali omeji dajanje kreditov ali jamstev ali sklepanje drugih poslov z osebami, ki pomenijo povečano tveganje za banko zaradi neprimerne kreditne bonitete ali zaradi drugih okoliščin,

-

prepove ali omeji sklepanje poslov s posameznimi delničarji, člani uprave, nadzornega sveta, družbami, ki so z banko v razmerju tesne povezanosti, z investicijskimi skladi, ki jih upravlja družba za upravljanje, ki je z banko v razmerju tesne povezanosti, ali z drugimi družbami in osebami, ki predstavljajo za banko povečano tveganje,

4.

prepove ali omeji izplačila banke delničarjem, vključno z izplačilom dobička, ter naloži banki, da vključi čisti in preneseni dobiček v izračun kapitala, če je to potrebno za izboljšanje kapitalske ustreznosti banke,

5.

prepove ali omeji uporabo računovodskih meril, zaradi katerih banka ne izkazuje pravilnega finančnega položaja ali rezultata, in določi ustrezna merila,