TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni v odločbah o krivdi in enotni kazni tako, da

I. se obsojeni S. R., za dejanje opisano v točki III. izreka sodbe sodišča prve stopnje

oprosti obtožbe,

da je z D. G., D. Đ. in J. P., poskusil na način, določen z zakonom o preprečevanju pranja denarja, s pranjem zakriti izvor denarja, za katerega so D. Đ. vedeli, da je bil pridobljen s kaznivim dejanjem, s tem, ko so po predhodnem dogovoru z namenom, da zakrijejo izvor denarja, ki je bil nakazan na transakcijski račun J. P., najprej D. Đ. po navodilih S. R. in D. G. nagovoril P., da je za obljubljeno nagrado dne 25. 7. 2012 odprl račun v banki NLB, d. d., na Trgu republike v Ljubljani št. ... in tam dne 1. 8. 2012 napovedal dvig večje vsote gotovine, zatem pa je dne 2. 8. 2012, ko je v dopoldanskem času s poskusom dviga na banki in na bankomatu ugotovil, da sredstva še niso bila nakazana, D. Đ. izročil svojo bančno kartico in PIN kodo, kar vse je ta izročil G. in R., da je slednji lahko sam preverjal stanje na bančnem računu, ko pa je Đ. istega dne v popoldanskem času od R. izvedel, da so bila nakazana, je P. po navodilih D. Đ. ponovno odšel v poslovalnico na Trgu republike, kjer je z namenom, da ga izroči D. Đ., ta pa naprej R., poskušal dvigniti 20.000,00 EUR gotovine, za katero so vsi vedeli, da izvira iz kaznivega dejanja, saj je denar pred tem S. M. protipravno prenesel z računa družbe D., d. o. o., na P. transakcijski račun, s čimer so poskusili zakriti izvor tega denarja in omogočiti njegov legalen gotovinski prenos v promet ter zakriti nadaljnjo sledljivost tega denarja, kar po 2. členu Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPFT; Uradni list RS št. 60/2007, 19/2010 in 77/2011) predstavlja pranje denarja, vendar jim to ni uspelo, ker so bila sredstva na računu pravočasno blokirana s strani Urada Republike Slovenije za preprečevanje denarja,

s čimer naj bi storil poskus kaznivega dejanja pranja denarja po prvem in drugem odstavku 245. člena Kazenskega zakonika v zvezi z drugim odstavkom 20. člena in 34. členom Kazenskega zakonika, in

II. obsojenemu S. R. se na podlagi 53. člena Kazenskega zakonika izreče enotna kazen 2 (dve) leti zapora.

Četudi je poskus kaznivega dejanja pranja denarja inkriminiran kot dokončano kaznivo dejanje, velja tudi v tem primeru določba prvega odstavka 34. člena KZ-1, ki določa, da gre za poskus šele z začetkom izvrševanja naklepnega kaznivega dejanja. To pomeni, da mora storilec z objektivnim, navzven vidnim ravnanjem (vsaj) začeti izvrševati znake kaznivega dejanja in ne zadošča njegova odločitev, da bo storil določeno kaznivo dejanje.