TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi:

„1. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati 403.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 11. 2009 dalje do plačila, v roku 15, pod izvršbo.

2. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v roku 15 dni, po poteku tega roka pa tudi zakonske zamudne obresti, ki tečejo od prvega dne od izteka roka dalje do plačila, pod izvršbo.“

II. Tožnik je dolžan toženki povrniti 51,00 EUR pravdnih stroškov pred sodiščem prve stopnje in 5.535,00 EUR pravdnih stroškov pred sodiščem druge stopnje, oboje v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Svoje pritožbene stroške pa nosi sam.

Tožnik je svoje delo preko svojega delodajalca opravljal zaradi gospodarskih interesov zavarovanca toženke. Vrhovno sodišče RS je že v več odločbah povedalo, da delavcu za škodo pri delu ni odgovoren le njegov delodajalec, temveč tudi naročnik oziroma glavni izvajalec gradbenih del, v čigar gospodarskem interesu je delavec, sicer preko svojega delodajalca, opravljal svoje delo. V konkretnem primeru je tožnik delo opravljal na višini, ki predstavlja nevarno dejavnost. Z nevarno dejavnostjo se je ukvarjal zavarovanec toženke (kot investitor gradnje). Tožnik je bil torej poškodovan pri delu, ki ga je šteti za dejavnost toženke (kot to ugotavlja tudi sodišče prve stopnje). Svoje delo je torej opravljal v gospodarskem interesu zavarovanca toženke. Zato ga, četudi kot delavca podizvajalca, ni mogoče šteti kot tretjo osebo v smislu določbe 1. točke 1. člena Splošnih pogojev, temveč za delavca v smislu 1. točke 2. člena le-teh, torej za delavca oziroma drugo osebo, ki dela za zavarovanca.