Nacionalni raziskovalni program

485. Nacionalni raziskovalni program

Na podlagi 21. člena zakona o raziskovalni dejavnosti (Uradni list RS, št. 8/91) in 168. člena svojega poslovnika je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 24. 1. 1995 sprejel

NACIONALNI RAZISKOVALNI PROGRAM

UVOD

Nacionalni raziskovalni program (v nadaljevanju: NRP) je sestavni del nacionalne razvojne strategije in vladnih politik z razvojnimi cilji in vplivi, katerih skupni namen je spodbujati razvoj za gospodarsko in socialno uspešno družbo.

Slovenija glede upravljanja neposredno ne obvladuje mnogih pomembnih dejavnikov, ki so v mreži mednarodne vpetosti zunaj njene upravljavske pristojnosti. Ta okoliščina zato pri načrtovanju strategije razvoja povečuje pomen vse večje fleksibilnosti in njenega vzdrževanja ter maksimalne prilagodljivosti okolju na način, ki omogoča in ohranja družbeno istovetnost ter politično državno suverenost. Za to pa je potrebno raznovrstno in visoko zahtevno znanje oziroma kvalificirani ljudje na vseh ravneh in v vseh družbenih ustanovah.

Raziskovalno usposobljen in delujoč kadrovski potencial ima v tem pogledu izredno pomembno vlogo v več pomenih:

-

kot sestavina intelektualnih zmogljivosti postavlja kriterije in standarde racionalnega obnašanja in se uvršča v osrčje kulture,

-

prispeva k strokovnemu presojanju v procesih odločanja in s tem omogoča uresničljivost sicer interesno utemeljenih ciljev in projektov,

-

predstavlja bistveni del razvojnega delovanja, temelj visokošolskega izobraževanja in dobršno število vodstvenega kadra v najrazličnejših materialnih in nematerialnih proizvodnjah.

Okrepitev raziskovalne dejavnosti, predvsem njene razvojne vloge, je odvisna od mnogih procesov znotraj te dejavnosti in še bolj od zunanjih. Med temi ji gredo v prid naraščajoča konkurenca, ki izvira iz večje ponudbe od povpraševanja, iz česar se rojeva pritisk na kakovost, opredeljena lastnina, ki krepi odgovornost, ter sprememba gospodarske strukture v korist manjših in bolj gibkih enot, kar prispeva k racionalnosti. Po drugi strani pa usmerjanje pozornosti dobršnega dela gospodarskih voditeljev v lastninjenje, tudi na račun razvojnega poslovodenja sistemov, razpadanje dosedanjih integriranih razvojnih in tehnoloških skupin ter finančna in kadrovska šibkost množice novih malih enot v številnih primerih puščajo visoko strokovne kadre zunaj strokovnih funkcij.

Procesi sistemskega normaliziranja slovenske družbe sicer otežujejo dolgoročnost ravnanja, zato pa terjajo jasno usmerjanje delovanja države, kjer je to mogoče in potrebno. NRP kot del državne strategije sledi omenjenemu napotilu na področju raziskovalne dejavnosti. Pri tem se opira na izhodišča in usmeritve, ki jih je izdelal Svet za znanost in tehnologijo RS in potrdila Vlada RS kot podlago za NRP.

Izhodišča in usmeritve NRP (v nadaljnjem besedilu: IU NRP) zato dajejo interpretacijski okvir za razumevanje in razlaganje NRP in jih je treba v dokumentacijskem smislu uporabljati kot prilogo k NRP.

I. CILJI NACIONALNEGA PROGRAMA

Splošne cilje raziskovalne dejavnosti (v nadaljevanju: RD) določa zakon o raziskovalni dejavnosti in so naslednji: širjenje in poglabljanje znanstvenih spoznanj, pospeševanje uporabe znanosti, povečevanje obsega RD in vzgoja vrhunskih strokovnjakov. NRP postavlja sistem dolgoročnih in srednjeročnih ciljev za prevedbo splošnih ciljev v politiko in dejavnosti za njihovo merljivo uresničevanje v okviru razpoložljivih javnih sredstev ter spodbud za angažiranje zasebnih sredstev.

1. Dolgoročni cilji

Dolgoročni cilji so:

-

povečanje uporabe znanj za gospodarski, socialni, kulturni in okoljevarstveni razvoj Slovenije,

-

Slovenija naj v približno desetih letih razvije močno, znanstveno usposobljeno in po kakovosti mednarodno primerljivo jedro raziskovalcev za delo v znanosti in v zahtevnem razvoju (okrog 5.000 ali približno 0,25 % prebivalstva visoko usposobljenih raziskovalcev, ki bodo pokrivali vsa temeljna področja ved, od teh naj bi jih vsaj 3.000 s stopnjo docenta oziroma z njim primerljivo ali višjo izobrazbo znanstvenoraziskovalno delovalo poln delovni čas; gospodarske in druge uporabniške organizacije oziroma njihova združenja naj bi imela zaposlenih v razvoju okoli 10.000 strokovnjakov oziroma več kot 2 % vseh zaposlenih),

-

dolgoročno Slovenija pokriva vse temeljne znanstvene discipline, ki so potrebne za kakovostno visokošolsko in podiplomsko izobraževanje, učinkovit prenos znanja iz tujine, kulturni, socialni in materialni razvoj, ter osvaja zanje potrebne moderne raziskovalne in spoznavne metode.

Temeljne cilje uresničujemo z dejavnostmi, s katerimi želimo na področju raziskovalnega sistema in politike doseči naslednje cilje:

-

kontinuiran potek projekta vzgoje vrhunskega, raziskovalno usposobljenega strokovnega kadra predvsem za uporabniške organizacije, v manjši meri pa za obnavljanje in nadomeščanje vrhunskih raziskovalcev v akademskih ustanovah. Dolgoročno bodo k pospešeni vzgoji vrhunskega strokovnega kadra veliko prispevale ureditev rednega podiplomskega usposabljanja, ukinitev magisterija kot obvezne vmesne stopnje do doktorata, uvedba novih visokih strokovnih šol ob fakultetah in ustanovitev drugih novih visokošolskih zavodov. V okviru projekta je treba povečati povprečni čas usposabljanja mladih raziskovalcev v tujini in povečati uspešnost in obseg njihovega zaposlovanja v gospodarskih in drugih uporabniških organizacijah. Zato uvajamo stimulacijske ukrepe za oblikovanje novih podjetij in za prehajanje v obstoječa podjetja – s sistemom davčnih spodbud, delno časovno zamejenim subvencioniranjem plač raziskovalcev, ki se zaposlijo v podjetjih, z dajanjem državnih sredstev v RD v zakup ali časovno omejen ugoden najem novim podjetjem, s spreminjanjem državnih sredstev v kapitalske vložke v podjetjih in na druge načine,

-

stabilno financiranje nabave in vzdrževanja raziskovalne opreme in informacijske infrastrukture z javnimi sredstvi ali s spodbujanjem zasebnih naložb ter omogočanje vsakovrstne statusno-pravne možnosti lastništva in gospodarjenja, ki povečujeta uporabo in racionalnost tovrstne infrastrukture. Med prednostne dolgoročne investicije na področju RD spadata izgradnja univerzitetne knjižnice v Ljubljani in optične komunikacijske akademske mreže,

-

večjo včlenjenost RD v mednarodna omrežja in sheme sodelovanja ter popolno internacionalizacijo znanosti in deloma visokega izobraževanja. Težišče sodelovanja se bo premikalo na industrijsko razvojne programe in projekte kot predhodnike gospodarskih kooperacij, na projekte infrastrukturnega povezovanja z Evropo, obmejno sodelovanje in regijsko povezovanje s posebnim poudarkom na vlogi malih narodov in izmenjavi njihovih izkušenj glede raziskovalnih sistemov in politik,

-

integracijo evalvacijskega sistema na univerzah in v znanosti v zahtevno mednarodno raven in tako z odprtimi razpisi za učiteljska in raziskovalna mesta doseči sposobnosti za odkrivanje vrhunskih strokovnjakov na nacionalni ravni,

-

okrepitev RD v zasebnem in državnem sektorju gospodarstva in negospodarstva in s tem normalno komuniciranje podjetništva, uprave in drugih uporabnikov z akademsko raziskovalno sfero,

-

pospeševanje in povečanje pretoka raziskovalcev oziroma raziskovalno usposobljenih strokovnjakov iz akademske sfere v uporabniške organizacije in institucije za prenos znanja in tehnologij, prilagojene tudi za potrebe malih in nastajajočih podjetij in z upoštevanjem večje regionalne enakomernosti,

-

večji vpliv raziskovalne sfere na določanje družbene razvojne strategije ter tudi na razvojne načrte podjetniških in drugih uporabniških organizacij. Zato bosta državna uprava in Državni zbor RS prednostno zaposlovala podiplomsko usposobljene strokovnjake, povečala število naročenih in sofinanciranih raziskovalnih in razvojnih projektov ter drugih študij, ki so potrebne kot strokovna podlaga za državno odločanje, in uvedla razne oblike organiziranega svetovanja stroke oziroma dialoga s stroko, – državno podporo uporabniški sferi, da bo povečala svoj vpliv na usmerjanje delovanja akademske raziskovalne sfere, zlasti s podporo izboljšanju strukture in kakovosti managementa v podjetništvu in upravljavskih vodstev v drugih združbah,

-

dolgoročno popularizacijo ustvarjalnosti in znanosti kot njenega bistvenega dela v najširših krogih, zlasti pa med mladino. Poudarjati je treba avtonomijo stroke, etično odgovornost strokovnjakov za posledice strokovnega dela in pomen uravnoteženosti razmerij med raznovrstnimi duhovnimi dejavnostmi ljudi,

-

povečanje celotnega vlaganja sredstev v RD, in sicer na okoli 2,5 % BDP v obdobju do leta 2000. Od tega naj se polovico oziroma več kot 1,25 % BDP zagotavlja iz javnih virov, ostalo pa iz zasebnih.

Zato je treba z davčnimi olajšavami in drugimi razvojnimi ugodnostmi v gospodarski politiki spodbuditi zasebna vlaganja v raziskave in razvoj ter v raziskovalno infrastrukturo, razviti sistem (zasebnih) ustanov in javnih skladov ter povečati črpanje sredstev iz tujine, zlasti v okviru shem tuje tehnične pomoči in z neposredno prodajo RD storitev tujim naročnikom.

Da bi dosegli navedene cilje, je treba ustvariti razmere za nadaljnji razvoj visokošolskega izobraževanja na slovenski obali, usmerjenega zlasti v preučevanje sredozemskih prostorov in podpiranje vsakovrstnih stikov in povezav Slovenije z njimi, ter pogoje za mednarodno delujoče podiplomsko izobraževanje v Ljubljani.

2. Srednjeročni cilji

a) Raziskovalna dejavnost

Srednjeročni cilji, ki zajemajo obdobje od vključno leta 1995 do vključno 1998, neposredno usmerjajo aktivnosti države za uresničevanje dolgoročnih, so pa naslednji:

-

v prihodnjih letih se bo vzpostavilo osnovno ravnotežje v razvoju strok glede na kakovost in strateško izračunano potrebo obsega. Pri izračunani potrebi kaže dati zadostno težo korelaciji med uspešnimi ali uspeha zmožnimi skupinami proizvodov in storitev tako gospodarstva kot negospodarstva ter med strokovnimi področji, potrebnimi za njihov razvoj, proizvajanje, trženje in modeliranje ter vodenje teh sistemov. Uravnoteženost je treba dosegati tudi z vidika velikosti skupin: velike tvegajo, da bodo postajale predrage, majhne pa nesposobne za izpeljavo zahtevnejših projektov,

-

oblikovala se bo nova programska struktura ciljnih raziskovalnih programov kot interdisciplinarnih, problemsko usmerjenih, strokovno koordiniranih celot raziskovalnih in razvojnih projektov, ki podpirajo doseganje ciljev nacionalnega pomena in jih sofinancira država preko več resornih ministrstev. Prednost bodo imele pobude za ciljne raziskovalne programe, ki podpirajo nacionalne cilje, kakor jih opredeljujejo nacionalni programi ali strategije, ki jih sprejemajo Državni zbor RS, Vlada RS in posamična ministrstva (zlasti na področjih okolja, zdravja, kmetijstva, obrambe, kritičnih tehnologij),

-

v istem obdobju se izdela in začne izvajati načrt oživljanja družbenorazvojno potrebnih, a prešibkih delov raziskovalnih zmogljivosti. Znanstveno vrednost pokaže mednarodno primerjalna ocenitev, družbeno potrebnost pa strateške razvojne presoje, in sicer iz okvira državnih strateških usmeritev in na podlagi strokovnih strateških študij gibanj po svetu in doma, ter naročniško povpraševanje po njihovih storitvah. Država vsako leto opredeli dejavnosti, za katere oceni, da so potrebne oživljanja,

-

uvede se in sistematično izvaja poostreno periodično ocenjevanje mednarodne znanstvene vrednosti ter aplikativne uspešnosti slovenske raziskovalne sfere po skupinah in ustanovah, tudi s pomočjo tujih ocenjevalnih skupin,

-

izboljšati je treba metodologije za izbiranje skupin, projektov in ustanov za javno (so)financiranje in za to utrditi ekspertni sistem, ki bo temeljil na avtonomiji strok, vseboval vrednotenje družbene potrebnosti in gospodarske koristnosti ter racionalne izvedljivosti projektov. V sodelovanju s svetovalnimi organizacijami in ministrstvi se v metodologiji predvsem operacionalizira kriterije gospodarske in druge koristnosti uporabnega raziskovanja ter začne s polno težo uporabljati kazalec mednarodne odmevnosti znanstvenega dela. Ministrstvo, pristojno za znanost in tehnologijo, bo razvilo metodologijo merjenja gospodarskih in drugih vplivov uporabe rezultatov razvojnih raziskav in spoznanja iz tovrstnega stalnega analiziranja vplivov raziskav upoštevalo pri določanju zlasti tehnološko razvojne politike države.

b) Podiplomsko izobraževanje raziskovalnih in razvojnih kadrov

Pri vzgoji znanstvenega in razvojnega kadra so postavljeni naslednji cilji:

-

število vključenih v projekt usposabljanja mladih raziskovalcev se prilagodi številu tistih, ki so usposabljanje končali (letno okrog 200 oseb), skrajša se povprečni čas podiplomskega usposabljanja in podpira njihovo zaposlovanje v gospodarskih podjetjih oziroma v drugih uporabniških organizacijah ter motivira mlade raziskovalce za ustanavljanje novih podjetij,

-

organiziranje podiplomskega raziskovalnega usposabljanja in izbor kandidatov se postopno prenese na visokošolske in raziskovalne organizacije,

-

pri vključevanju novih mladih raziskovalcev glede na strokovna področja se ravna po naslednjih kriterijih:

· obseg pretoka mladih raziskovalcev v uporabniške ustanove in interes tovrstnih ustanov za njihovo usposabljanje,

· dosedanja uspešnost skupine pri usposabljanju mladih raziskovalcev,

· kakovost skupine, v kateri poteka delo mladih raziskovalcev,

-

ob vključitvi v program mladih raziskovalcev bo določeno, ali je kandidat v projektu za obnavljanje in nadomeščanje vrhunskih raziskovalcev v akademskih ustanovah ali pa za pretok v uporabniške sfere,

-

formalno se omogoči in dejansko pospešuje možnost gospodarskih družb in drugih uporabniških organizacij, da pri akademskih organizacijah same kandidirajo svoje zaposlene mlade strokovnjake za podiplomsko raziskovalno usposabljanje z delom na projektih v razvojnem interesu organizacije,

-

ministrstvo, pristojno za znanost in tehnologijo, bo spodbujalo uvajanje novih oblik podiplomskega izobraževanja, predvsem doktorskega študija brez predhodnega magisterija,

-

pri neposredni podpori podiplomskih študijskih programov bo financiranje usmerjeno predvsem v interdisciplinarne podiplomske študijske programe, pri katerih so udeleženi ugledni tuji strokovnjaki, vsebinsko pa se nanašajo na problemska težišča Slovenije,

-

mladim strokovnjakom, ki izkažejo interes za vrnitev in delo v domačem kraju in izpolnjujejo pogoje za vključitev v program mladih raziskovalcev, se zagotovi pod pogoji, ki jih določi ministrstvo, pristojno za znanost in tehnologijo, vključevanje v podiplomsko usposabljanje raziskovalcev,

-

povečalo se bo število podiplomskih študentov in podaljšal povprečni čas njihovega usposabljanja v tujini,

-

Slovenija mora znatno povečati število v svetu uveljavljenih in delujočih slovenskih strokovnjakov in tujih strokovnjakov v izobraževalnih in raziskovalnih programih in projektih, ki tečejo v Sloveniji oziroma so za Slovenijo pomembni. V tem okviru je treba izrabiti možnosti za pridobitev vrhunskih strokovnjakov tudi iz bivših jugoslovanskih in vzhodnoevropskih držav.

c) Prenos znanja v uporabo

Naslednja vrsta ciljev je namenjena močnejšemu preusmerjanju raziskovalnih zmogljivosti v uporabno raziskovanje in razvojne storitve:

-

vzpostavitev mreže infrastrukturnih centrov, zlasti tehnoloških in inovacijskih v vseh regijah, ljubljanskega in mariborskega tehnološkega parka ter agencij za prenos znanja na univerzah in v javnih (raziskovalnih) zavodih,

-

vzpostaviti in vteči delovanje tehnološkega razvojnega sklada, ki bo opravljal tudi vlogo agencije za prenos znanja. Z zakonom se sistemsko uredi status in funkcija zasebnih ustanov na področju RD, še posebej zasebnih fundacij,