TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

V obravnavani zadevi je pravica stranke do denacionalizacije izražena v denarju, saj naj bi za podržavljeno premoženje prejela odškodnino, vendar ta ne presega 20.000,00 EUR. Revidenta pa ne izpodbijata višine odškodnine, temveč obliko vračanja premoženja, saj zahtevata vračilo v naravi. Zato navedba vrednosti spora v uvodu revizije (ki je bistveno višja kot je določena denarna odškodnina) ni razlog, da bi bila revizija dovoljena po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Revidenta vprašanja, ki naj bi bilo bistveno za odločitev v tej zadevi, sploh nista izpostavila. Zato tudi pogoj iz 2. točke drugega odstavka ZUS-1 ni izkazan.

Ker gre v postopkih denacionalizacije za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, samo sklicevanje na nevračilo premoženja oz. na priznanje odškodnine namesto vračila v naravi za izkazanost zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne zadošča.