TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

Tožena stranka se je pri svoji odločitvi oprla na prvo in peto alinejo prvega odstavka 84. ZMZ-1. Očiten dvom glede tožnikove istovetnosti in zatrjevanega državljanstva je tožena stranka utemeljila na dejstvu, da tožnik ni predložil nobenega osebnega dokumenta s sliko ter da se je na policijski postaji, ki ga je obravnavala ob vstopu v Republiko Slovenijo, kot tudi ob vložitvi prošnje za mednarodno zaščito, izrekel za državljana Države Libije, ob naznanitvi ukrepa omejitve gibanja pa je navedel, da je državljan Republike Tunizije. Ob ugotovitvi, da je tožnik navajal različne podatke tudi v zvezi s tem, kje se nahajajo njegovi osebni dokumenti ter da Republika Slovenija ni njegova ciljna država, ampak je to Avstrija, je zaključila, da obstaja očiten dvom v tožnikovo državljanstvo, pa tudi v njegovo istovetnost. Nadalje je tožena stranka tožniku omejila gibanje tudi iz razloga po peti alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1, po kateri se lahko prosilcu odredi ukrep obveznega zadrževanja tudi v skladu z 28. členom Uredbe Dublin III.