TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

II. Odločanje o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Skupno premoženje je nedeljiv materialnopravni pojem, ki po stališčih teorije in sodne prakse onemogoča ločeno obravnavanje zahtevkov zakoncev in praviloma zahteva obravnavo v enotnem postopku. Pri odločanju o višini deležev bivših zakoncev na skupnem premoženju se namreč ugotavlja prispevek vsakega zakonca k pridobitvi celotnega skupnega premoženja, ne pa na posameznih stvareh ali delih skupnega premoženja. Pri odločanju o isti stvari ne more (sme) priti do dveh različnih odločitev. Zaradi materialnopravne značilnosti narave zahtevka je sodna praksa tudi že zavzela stališče, da ni mogoče ločeno obravnavanje tožbe in nasprotne tožbe pri dveh različno stvarno pristojnih sodiščih, čeprav vrednost spornega predmeta po nasprotni tožbi ne dosega vstopnega praga, ki ga ZPP določa za pristojnost okrožnega sodišča. Pritožbeno sodišče dodaja, da je v obravnavanem primeru zaradi pravilne obravnave celotnega spora potrebno tudi skupno obravnavanje nedenarnega in denarnega dela tožbenega zahtevka po nasprotni tožbi. Ugotovitveni del zahtevka po nasprotni tožbi je namreč dejansko in pravno povezan z denarnim zahtevkom, ugotovitveni del zahtevka je glede na denarnega prejudicialnega pomena in predstavlja pravno logično izpeljavo prvega dela zahtevka. Gre za vmesni ugotovitveni zahtevek (tretji odstavek 181. člena ZPP), zato je smotrna tudi skupna obravnava vseh tožbenih zahtevkov, kumuliranih v nasprotni tožbi.