TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba tožene stranke se zavrne in se sklep sodišča (I. točka izreka) potrdi.

II. Pritožbi tožeče stranke se ugodi in sodba sodišča prve stopnje v delu II. točke izreka spremeni tako, da glasi:

"Ugotovi se, da sta kreditna pogodba št. 170407/2 z dne 17. 6. 2005 in notarski zapis št. SV 770/2005 z dne 22. 6. 2005 sporazuma o zavarovanju denarne terjatve po 142. členu SPZ, nična.

Ugotovi se, da je vknjižba hipoteke na nepremičnini parc. št. 855/141, k.o. ...., ID znak: ..., ki je bila vknjižena v korist tožene stranke na podlagi notarskega zapisa sporazuma o zavarovanju denarne terjatve, opr. štev. SV 770/2005 z dne 22. 6. 2005 za zavarovanje denarne terjatve tožene stranke v višini 61.000.000,00 SIT s pripadki, z obrestno mero, ki je enaka šestmesečni CHF LIBOR, povečana za 2,75 % z rokom vračila terjatve do 20 let oziroma takoj, če se izpolnijo pogoji iz 11. člena kreditne pogodbe št. 170407/2, skupaj z zaznambo neposredne izvršljivosti notarskega zapisa v korist upnice A. d.d. ..., mat. št. ..., neveljavna in se izbriše."

III. V preostalem delu II. točke izreka in v celoti v III. in IV. točki izreka se sodba sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

IV. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Ker je jasnost (transparentnost) pogodbenega pogoja avtonomni pravni pojem prava EU, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo razlago Sodišča EU, da ne zadošča le formalna oziroma slovnična jasnost besedila, ampak mora banka podati ustrezna pojasnila in informacije, da bo lahko razumno pozoren in preudaren potrošnik, ne le seznanjen z možnostjo zvišanja ali znižanja vrednosti tuje valute, v kateri je bil sklenjen kredit, temveč tudi zmožen oceniti potencialno znatne ekonomske posledice takega pogoja za njegove finančne obveznosti.

Izjava o prevzemu valutnega tveganja v obravnavani je bila presplošna in nezadostna, da bi lahko potrošnik ocenil tudi potencialno znatne ekonomske posledice. Ker toženka ni pojasnila konkretnega delovanja mehanizma valutne klavzule, ampak je ob sklepanju pogodbe le še podala splošna pojasnila, da lahko pride do manjših nihanj, tožniki niso bili poučeni, da sprejemajo neomejeno vezanost kredita na tujo valuto in s tem tveganje, da so neomejeno prepuščeni zakonitostim trga, kar ima lahko zanje tudi potencialno izjemno intenzivne negativne posledice zvišanja obveznosti plačila kredita v domači valuti.