Odlok o razglasitvi Filharmonije v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 112-4849/2008, stran 14691 DATUM OBJAVE: 28.11.2008

VELJAVNOST: od 13.12.2008 / UPORABA: od 13.12.2008

RS 112-4849/2008

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 13.12.2008 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 19.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 13.12.2008
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
4849. Odlok o razglasitvi Filharmonije v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena
Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08) izdaja Vlada Republike Slovenije
O D L O K 
o razglasitvi Filharmonije v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena

1. člen

(1)

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota dediščine Ljubljana – Filharmonija (EŠD 9666).

(2)

Enota iz prejšnjega odstavka ima vrednote umetnostnega in arhitekturnega, zgodovinskega ter urbanističnega spomenika.

(3)

Kulturni spomenik je zavarovan zato, da se ohrani pomembna reprezentančna javna stavba, poveča pričevalnost spomenika in ohrani njegova funkcija ter predstavijo kulturne vrednote spomenika.

2. člen

(1)

Spomenik obsega parceli št. 3225 in 3226, obe k. o. Ajdovščina.

(2)

Meja spomenika je določena na digitalnem katastrskem načrtu (uveljavljen 20. decembra 2002, Uradni list RS, št. 5/03, datoteka z dne 1. februarja 2007, izvorno merilo 1:1000) in vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000.

(3)

Izvirnika načrtov iz prejšnjega odstavka hranita Ministrstvo za kulturo in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

3. člen

Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena, so:

-

bogata, reprezentančna enonadstropna filharmonična stavba z veliko koncertno dvorano, v celoti zasnovana v historičnem slogu, značilnem za arhitekturo javnih stavb s konca 19. stoletja, je nastala leta 1891 po načrtu arhitekta Adolfa Wagnerja iz Gradca kot sedež ljubljanske Academie philharmonicorum, ene najstarejših tovrstnih ustanov v Evropi, ustanovljene leta 1701,

-

ob prenovi hiše leta 1937 je po načrtih arhitekta Jožeta Platnerja vzhodno fasado oblikoval arhitekt Jože Plečnik, ki je skušal palačo vizualno približati reki,