TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v drugi točki izreka delno spremeni tako, da se v tej točki v celoti na novo glasi:

„2. Ugotovi se, da delovno razmerje tožeče stranke pri toženi stranki ni prenehalo dne 24. 1. 2020, temveč dne 10. 5. 2021. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni obračunati znesek denarnega povračila v višini 50.000,00 EUR bruto ter ji po plačilu zakonsko določenih davkov in prispevkov izplačati neto znesek denarnega povračila, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude dalje do plačila. Kar tožnica zahteva več, to je 14.285,56 EUR bruto denarnega povračila, se zavrne.“

II. V preostalem se pritožba tožeče stranke in v celoti pritožba tožene stranke zavrneta in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Pritožba tožeče stranke se v delu, v katerem se nanaša na plačilo zakonskih zamudnih obresti za 18. dan v mesecu v zvezi s prisojenim nadomestilom plače v 3. točki izreka sodbe sodišča prve stopnje, šteje za predlog za izdajo dopolnilne sodbe.

IV. Tožena stranka mora v 8 dneh, od vročitve te sodne odločbe, povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 419,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po izteku paricijskega roka, določenega v tej točki izreka, dalje do plačila.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, je bila tožnica zaposlena pri tožencu 38 let in 8 mesecev. V okviru možnosti za novo zaposlitev je pomembna okoliščina, da je tožnica (univerzitetni diplomirani organizator dela) aktivna pri iskanju nove zaposlitve, vendar je še ni uspela najti. Pritožba sicer navaja, da nima nobenih možnosti za novo zaposlitev, vendar po oceni pritožbenega sodišča na podlagi njene trenutne brezposelnosti ni mogoče s prepričanjem sklepati, da bo takšno stanje pri tožnici dejansko trajalo vse do njene upokojitve. Pritožba pa v okviru zaposljivosti utemeljeno izpostavlja, da je tožnica delavka pred upokojitvijo in ima kot takšna vendarle slabše izglede za zaposlitev, prav tako nima raznovrstnih delovnih izkušenj, saj jih je pridobila zgolj pri tožencu. Glede okoliščin, ki so privedle do nezakonitosti odpovedi, pritožba poudarja, da so bili ti v celoti na strani toženca. V okviru kriterija upoštevanja pravic, ki jih je delavec uveljavil za čas do prenehanja delovnega razmerja, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ji je bilo priznano denarno nadomestilo za primer brezposelnosti za 19 mesecev. Zmotno je zavzemanje pritožbe, da je treba upoštevati tudi to, da bo zaradi upokojitve z znižano starostno mejo tožnica vsak mesec prikrajšana pri pokojnini za 80,72 EUR v primerjavi z redno upokojitvijo, kar v 30 letih znese skoraj 30.000,00 EUR. Denarno povračilo je namreč nadomestilo za reintegracijo in se ne razteza na nadomestilo v zvezi s tožničinimi bodočimi pokojninskimi prejemki, pri čemer tudi to, ali se bo dejansko upokojila ob znižani starosti in ne redno, ni gotova okoliščina. Glede na vse obrazloženo znaša po oceni pritožbenega sodišča primerno denarno povračilo 14 plač.