TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbama toženih strank se ugodi in se izpodbijana prvostopenjska sodba spremeni tako, da se tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne tudi v I. in II. točki izreka, ki se glasi:

„Toženima stranka se prepoveduje izdaja, reproduciranje in distribuiranje oziroma prodaja in nadaljevanje že začete prodaje zbirke V. in sicer CD – 1 in CD – 2, katerih sestavni deli so: CD1 – skladbe A. ..., ter CD2 – skladbe S. ….

Toženi stranki sta dolžni tožeči stranki solidarno plačati odškodnino oziroma nadomestilo v skupnem znesku 34.894,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska:

- 17.447,10 EUR od dne 5.8.2011 do plačila,

- 17.447,10 EUR od poteka paricijskega roka do plačila“.

II. Tožeča stranka je dolžna v 8 dneh od vročitve te sodbe plačati prvo toženi stranki 360,64 EUR stroškov postopka zavarovanja in v 15 dneh 2.298,60 EUR pravdnih prvostopenjskih stroškov, drugotoženi stranki v 8 dneh 158,06 EUR stroškov postopka zavarovanja in v 15 dneh 1.172,16 EUR pravdnih prvostopenjskih stroškov, obema za primer zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od devetega oziroma šestnajstega dne od vročitve te sodbe do plačila in drugotoženi stranki v 15 dneh 2553,12 EUR stroškov drugostopenjskega postopka.

III. Tožeča stranka sama nosi stroške postopka z odgovorom na pritožbo.

Pravice proizvajalcev fonogramov z ZAP, torej pred začetkom veljavnosti ZASP z dne 29. 4. 1995, na območju sedanje Republike Slovenije, niso bile varovane. Z uveljavitvijo ZASP pa so pod določenimi pogoji postale varovane. Varstvo proizvajalcev fonogramov je bilo omogočeno, če so bili izpolnjeni pogoji iz 2. odstavka 193. člena ZASP. Z navedeno določbo so varovani le fonogrami, ki so bili prvič posneti po 29. 4. 1975. Z novelo ZASP-B se je varstvo razširilo tudi na fonograme, ki niso bili varovani po 1. 2. in 3. odstavku 193. člena ZASP. Tako so inter alia varovani tudi fonogrami, ki so bili prvič posneti pred 29. 4. 1975, pod pogojem, da so na dan pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji varovani v vsaj eni državi članici Evropske unije (oživitev varstva), kar določa 1. odstavek 24. člena ZASP-B. V skladu s 4. odstavkom 24. člena ZASP-B mora obstoj varstva neke pravice v državi članici Evropske unije dokazati tisti, ki se nanj sklicuje.

Za uspeh tožeče stranke pri varstvu pravic proizvajalcev fonogramov po določbi 2. odstavka 193. člena ZASP je ključnega pomena, da stranka zatrjuje in dokaže, da so bili fonogrami prvič posneti po 29. 4. 1975.