TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

II. Obsojenega J. L. se oprosti plačila sodne takse.

Obsojenec je tudi v času, ko ga je zagovarjal odvetnik G., napovedoval, da bo zapustil sodno dvorano, ter motil red na obravnavi, zaradi česar je bil dvakrat tudi odstranjen iz sodne dvorane. Zaradi opisanih ravnanj obsojenca in ravnanj zagovornika C. sodišče utemeljeno ni sprejelo obsojenčevih in vložnikovih trditev o nezaupanju v delo zagovornika C. in obstoju konflikta med njima. Pri tem vložnik v zahtevi za varstvo zakonitosti tudi ni konkretno pojasnil, za kakšen konflikt med obsojencem in zagovornikom C. naj bi sploh šlo.

Potem ko je sodišče ugotovilo, da so podani pogoji za izvedbo naroka za glavno obravnavo in se je ta že začel, je obsojenec prostovoljno zapustil sodno dvorano in se tako po lastni volji odrekel možnosti sodelovanja na glavni obravnavi. V obravnavanem primeru je prišlo do podobne procesne situacije kot v primeru, ko sodišče obdolženca napoti iz sodne dvorane zaradi zagotovitve discipline (prvi odstavek 302. člena ZKP). V takem primeru pa sodišču zaradi obdolženčeve nenavzočnosti ni treba sprejeti posebnega sklepa iz četrtega odstavka 307. člena ZKP.