2351. Uredba o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020
Na podlagi 10. in 12. člena ter v zvezi z 22. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12 in 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14 in 32/15) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020
(1)
Ta uredba ureja izvajanje podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete (v nadaljnjem besedilu: podukrep), ki je del ukrepa razvoj kmetij in podjetij iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, ki je potrjen z Izvedbenim sklepom Komisije z dne 13. februarja 2015 o odobritvi programa razvoja podeželja Republike Slovenije za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, št. CCI 2014 SI 06 RD NP 0012020 (v nadaljnjem besedilu: PRP 2014–2020) in je dostopen na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) ter na spletni strani programa razvoja podeželja (http://www.program-podezelja.si).
(2)
Ta uredba določa namen podpore, upravičence, pogoje za dodelitev sredstev, merila za ocenjevanje vlog, pogoje za izplačilo sredstev, obveznosti in finančne določbe za izvajanje:
-
Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 487), nazadnje spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/791 z dne 27. aprila 2015 o spremembi Priloge I k Uredbi (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (UL L št. 127 z dne 22. 5. 2015, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1305/2013/EU);
-
Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 549), nazadnje spremenjene z Uredbo (EU) št. 1310/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o določitvi nekaterih prehodnih določb glede podpore za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sredstev in njihove razdelitve za leto 2014 in o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 in uredb (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z njihovo uporabo v letu 2014 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 865), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1306/2013/EU);
-
Uredbe (EU) št. 1310/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o določitvi nekaterih prehodnih določb glede podpore za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sredstev in njihove razdelitve za leto 2014 in o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 in uredb (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z njihovo uporabo v letu 2014 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 865);
-
Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost (UL L št. 181 z dne 20. 6. 2014, str. 48);
-
Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 807/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in o uvedbi prehodnih določb (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 1);
-
Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 808/2014 z dne 17. julija 2014 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 18; v nadaljnjem besedilu: Uredba 808/2014/EU);
-
Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 69; v nadaljnjem besedilu: Uredba 809/2014/EU).
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1.
aktivni kmet je nosilec kmetijskega gospodarstva, ki izvaja kmetijsko dejavnost v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 6. člena Uredbe o shemah neposrednih plačil (Uradni list RS, št. 2/15, 13/15 in 30/15) in izpolnjuje pogoje iz tretjega do šestega odstavka 6. člena Uredbe o shemah neposrednih plačil (Uradni list RS, št. 2/15, 13/15 in 30/15);
2.
metodologija Farm Accountancy Data Network (v nadaljnjem besedilu: FADN) je v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 220/2015 z dne 3. februarja 2015 o določitvi pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1217/2009 o vzpostavitvi mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev v Evropski uniji (UL L št. 46 z dne 19. 2. 2015, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 220/2015/EU) opredeljeni način in oblika zapisovanja računovodskih podatkov;
3.
obračunsko leto traja od 1. januarja do 31. decembra;
4.
obseg primerljivih kmetijskih površin (v nadaljnjem besedilu: PKP) se izračuna na podlagi prijavljenih grafičnih enot rabe zemljišča kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: GERK) v registru kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG). Glede na različne rabe GERK se za en hektar PKP šteje največja upravičena površina GERK, razen pri vrstah rabe GERK 1181, 1191 in 1420, kjer se upošteva celotna grafična površina. Za preračun 1 ha PKP se šteje:
-
1 ha njivskih površin (raba GERK 1100, 1150, 1170, in 1610),
-
2 ha travniških površin (raba GERK 1222, 1300 in 1320),
-
0,25 ha trajnih nasadov – intenzivnih sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov, matičnjakov, hmeljišč, nasadi špargljev, artičok in hitro rastočega panjevca, drevesnice (raba GERK 1160, 1161, 1180, 1181, 1211, 1212, 1221, 1230, 1240),
-
0,1 ha rastlinjakov (raba GERK 1190, 1191 in 1192) ali
-
8 ha plantaže gozdnega drevja (raba GERK 1420).
3. člen
(organi PRP 2014–2020)
(1)
Organi PRP 2014–2020 iz drugega odstavka 65. člena Uredbe 1305/2013/EU so:
-
organ upravljanja PRP 2014–2020,
-
akreditirana plačilna agencija in
(2)
Organ upravljanja PRP 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: OU) iz prve alineje prejšnjega odstavka je ministrstvo. OU je v skladu s 66. členom Uredbe 1305/2013/EU odgovoren za uspešno, učinkovito in pravilno upravljanje in izvajanje PRP 2014–2020.
(3)
Akreditirana plačilna agencija iz druge alineje prvega odstavka tega člena je Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija). Agencija je v skladu s 7. členom Uredbe 1306/2013/EU pristojna za upravljanje in kontrolo odhodkov Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja ter izvajanje nalog, ki se nanašajo na izvajanje podukrepa iz te uredbe: zagotovi beleženje, vzdrževanje, vodenje in sporočanje podatkov v povezavi z izvajanjem podukrepa, preverja izpolnjevanje pogojev za upravičenost vstopa v podukrep pred izdajo odločbe o pravici do sredstev, izdaja odločbe in sklepe upravičencem, vodi upravne postopke, odloča o spremembah obveznosti iz odločb o pravici do sredstev in izvaja javne razpise.
(4)
Certifikacijski organ iz tretje alineje prvega odstavka tega člena je Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna, ki je organ v sestavi Ministrstva za finance. Certifikacijski organ certificira izjave o izdatkih in revidira pravilnost porabe proračunskih sredstev.
Podpora v okviru podukrepa iz te uredbe je namenjena mladim kmetom za vzpostavitev kmetije in kmetijske dejavnosti.
(1)
Upravičenec do podpore v okviru podukrepa iz te uredbe je mladi kmet, ki je na dan oddaje vloge star od 18 do vključno 40 let, ima ustrezno poklicno znanje in usposobljenost v skladu s četrtim odstavkom 6. člena te uredbe in prvič vzpostavlja kmetijo.
(2)
Mladi kmet iz prejšnjega odstavka je fizična oseba, ki je edini nosilec kmetijskega gospodarstva – kmetije.
(3)
Kot vzpostavitev kmetije se šteje, da je upravičenec:
-
postal izključni lastnik kmetije in je kot lastnik kmetije vpisan v zemljiški knjigi;
-
vpisan v RKG kot nosilec kmetijskega gospodarstva – kmetije in
-
vzpostavil knjigovodstvo za primarno kmetijsko proizvodnjo v skladu z 2. točko 9. člena te uredbe.
(4)
Upravičenec mora izpolniti pogoj iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka v obdobju največ 18 mesecev pred oddajo vloge na javni razpis, vendar najpozneje do vložitve vloge na javni razpis. Pogoj iz prve alineje prejšnjega odstavka se šteje za izpolnjen, če je v obdobju 18 mesecev pred oddajo vloge na javni razpis prenesena v zemljiško knjigo večina površin kmetije. Prenos kmetije je v celoti izveden z dnem, ko je prenesena lastninska pravica na vseh nepremičninah kmetije. Kot datum prenosa lastninske pravice se šteje dan vpisa v zemljiško knjigo v skladu z zakonom, ki ureja zemljiško knjigo. Upravičenec mora izpolniti pogoj iz tretje alineje prejšnjega odstavka v roku iz 2. točke 9. člena te uredbe, vendar ne pred datumom odločbe o pravici do sredstev.
6. člen
(pogoji iz podukrepa)
(1)
Upravičenec mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1.
lastnik kmetije mora postati z medgeneracijskim prenosom ali nakupom kmetije, kar se dokazuje z eno od naslednjih overjenih listin: izročilno pogodbo, darilno pogodbo, pogodbo o preužitku, pravnomočnim sklepom o dedovanju, pogodbo o dosmrtnem preživljanju s priloženo smrtovnico ali kupoprodajno pogodbo;
2.
lastnik kmetije ne sme postati na podlagi pravnega posla med sorojenci ali zakonskimi ali zunajzakonskimi partnerji;
3.
v upravljanju mora imeti najmanj 6 ha PKP in največ 80 ha PKP;
4.
ne glede na določbo prejšnje točke ima lahko v upravljanju manj kot 6 ha PKP, če ima ob oddaji vloge na javni razpis v reji najmanj 15 glav velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ) in največ 160 GVŽ istovrstnih živali za vzrejo ali najmanj 60 čebeljih družin in največ 200 čebeljih družin. GVŽ je ekvivalent, ki se ga izračuna iz koeficientov za izračun GVŽ za posamezne vrste in kategorije rejnih živali iz priloge I Pravilnika o Evidenci imetnikov rejnih živali in Evidenci rejnih živali (Uradni list RS, št. 87/14). Čebelja družina je biološko celota čebel delavk, matice in trotov v skladu predpisom, ki določa označevanje čebelnjakov in stojišč;
5.
imeti mora ustrezno poklicno znanje in ustrezno usposobljenost za opravljanje kmetijske dejavnosti ali s kmetijstvom povezane dejavnosti, v skladu s četrtim odstavkom tega člena;
6.
v skladu s četrtim odstavkom 19. člena Uredbe 1305/2013/EU mora imeti upravičenec v lasti kmetijo, ki ustreza opredelitvi mikro oziroma malih podjetij v skladu s prilogo I k Uredbi Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1), nazadnje popravljeni s popravkom Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 349 z dne 5. 12. 2014, str. 67). Letni promet kmetije se ugotavlja na podlagi zadnjih razpoložljivih knjigovodskih podatkov oziroma na podlagi predvidenega prihodka, ki ga omogoča kmetija, in se izračuna na podlagi kalkulacij za načrtovanje gospodarjenja na slovenskih kmetijah iz priloge 2, ki je sestavni del te uredbe. Šteje se, da so na kmetiji zaposlene osebe, ki so člani kmetije, ki se v Republiki Sloveniji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edinim ali glavnim poklicem na tej kmetiji in so pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovani iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti na tej kmetiji in druge osebe zaposlene na kmetiji, ki delo opravljajo na podlagi veljavne pogodbe o zaposlitvi, sklenjene v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja;
7.
za kmetijo, s katero upravičenec vstopa v podukrep, mora biti v letu objave javnega razpisa vložena zbirna vloga;
8.
k vlogi na javni razpis mora priložiti poslovni načrt za obdobje treh let, v katerem prikaže predvideni gospodarski razvoj kmetije in prispevek k horizontalnim ciljem, ki so določeni v 2. točki pod b) osmega odstavka tega člena;
9.
za prenos kmetije, s katero upravičenec vstopa v podukrep iz te uredbe, še niso bila dodeljena javna sredstva iz naslova ukrepa pomoč mladim prevzemnikom kmetij v okviru Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 oziroma podukrepa iz te uredbe.
(2)
Kmetijo iz tretjega odstavka prejšnjega člena sestavljajo zemljišča in pripadajoči objekti, ki so na območju Republike Slovenije, vključno s pripadajočo vgrajeno opremo, namenjeno za opravljanje kmetijske dejavnosti. Za ugotavljanje namembnosti objektov se uporabljajo podatki iz registra nepremičnin, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: register nepremičnin). Pred oddajo vloge na javni razpis mora upravičenec zagotoviti, da so podatki v registru nepremičnin usklajeni s stanjem v naravi.
(3)
V primeru medgeneracijskega prenosa iz 1. točke prvega odstavka tega člena velja:
1.
prenosnik ali prenosnik in njegov zakonski ali zunajzakonski partner, če gre za solastnino, preneseta kmetijo z vsemi pripadajočimi kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, vključno s pripadajočimi objekti, ki so namenjeni opravljanju kmetijske dejavnosti, in so na območju Republike Slovenije ter v lasti prenosnika ali solasti prenosnika in njegovega zakonskega ali zunajzakonskega partnerja. Prenosnik mora prenesti tudi vse solastniške deleže nepremičnin, ki jih ima s komerkoli drugim. Zakonski ali zunajzakonski partner prenosnika mora prenesti vse nepremičnine, ki jih ima v solasti s prenosnikom, nepremičnine, ki so izključno v njegovi lasti, pa niso obvezni predmet prenosa;
2.
obveznost prenosa iz prejšnje točke ne velja za stanovanjske objekte, površine v obsegu največ 0,5 ha zemljišč vključno z objekti, ki ležijo na teh zemljiščih in so namenjeni uporabi teh zemljišč;
3.
iz prenosa se ne sme izločiti objektov za rejo živali;
4.
obveznost prenosa iz 1. točke tega odstavka ne velja za objekte, ki so namenjeni opravljanju dopolnilne dejavnosti na kmetiji, v primeru, če upravičenec ni nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji;
5.
če se vstopni prag 15 GVŽ doseže na podlagi prenosa živali, se za kmetijo, s katero upravičenec vstopa v podukrep, upoštevajo GVŽ iz zbirne vloge, oddane v letu oddaje vloge na javni razpis;
6.
če se vstopni prag 60 čebeljih družin doseže na podlagi prenosa čebeljih družin, se kot stanje upošteva število čebeljih družin v registru čebelnjakov, ki ga vodi Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin;
7.
v primeru iz prejšnje točke mora biti upravičenec imetnik čebeljih družin in mora biti na dan oddaje vloge na javni razpis vpisan v register čebelnjakov v skladu s predpisom, ki določa označevanje čebelnjakov in stojišč.
(4)
Ustrezno poklicno znanje in ustrezna usposobljenost iz 5. točke prvega odstavka tega člena je najmanj:
-
nižja poklicna izobrazba s področja kmetijstva ali s kmetijstvom povezanih dejavnosti in najmanj tri leta delovnih izkušenj na kmetijskem gospodarstvu ali
-
nižja poklicna izobrazba nekmetijske smeri, pridobljen certifikat nacionalne poklicne kvalifikacije najmanj IV. ravni zahtevnosti s področja kmetijstva ali s kmetijstvom povezane dejavnosti in tri leta delovnih izkušenj na kmetijskem gospodarstvu.
(5)
S kmetijstvom povezane dejavnosti iz prejšnjega odstavka so: živilskopredelovalna, lesarska, veterinarska, naravovarstvena in gozdarska dejavnost. Seznam ustreznih nacionalnih poklicnih kvalifikacij iz prejšnjega odstavka je določen v prilogi 4, ki je sestavni del te uredbe.
(6)
Upravičenec dokazuje izobrazbo z izjavo o najvišji doseženi izobrazbi. Kot delovne izkušnje upravičenca se štejejo:
-
pokojninska in invalidska zavarovalna doba iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti, kar upravičenec dokazuje z izjavo,