4. Zakon o spominskem parku Trebče
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o Spominskem parku Trebče
Razglaša se zakon o Spominskem parku Trebče, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 16. decembra 1980, na seji Zbora občin dne 16. decembra 1980 in na seji Skupščine Kulturne skupnosti Slovenije dne 26. decembra 1980.
Ljubljana, dne 26. decembra 1980.
Predsednik Viktor Avbelj l. r.
ZAKON
o Spominskem parku Trebče
Z namenom, da se ohranijo zgodovinska izročila, povezana z življenjem in delom Josipa Broza Tita in narodnoosvobodilno vojno, zgodovinskimi spomeniki iz časov kmečkih uporov v 16. stoletju in naravne vrednosti in značilnosti tega območja ter da se zagotovita hitrejši razvoj in izboljšanje materialnih in drugih pogojev za življenje in delo prebivalcev na območju Spominskega parka Trebče, omogoči delovnim ljudem in občanom uživanje naravnih in kulturnih vrednot v tem prostoru, se s tem zakonom določi »Spominski park Trebče« (v nadaljnjem besedilu spominski park).
Območje spominskega parka je pod posebnim, s tem zakonom določenim družbenim varstvom.
Za razvijanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot ter za ohranitev zgodovinskih izročil se v skladu s cilji varstva spominskega parka omogoča razvoj le tistih dejavnosti, ki s svojimi posegi v prostor nimajo izrazitejših škodljivih vplivov na ohranjanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot tega območja. Med te dejavnosti spadajo zlasti kmetijstvo, gozdarstvo, kmečki in izletniški turizem, gostinstvo, šport in rekreacija, izobraževanje, kultura, osnovna preskrba občanov in malo gospodarstvo.
Spominski park leži znotraj meje, ki poteka od Sotle pri Bratkovcu, prek Rigle (kota 300 m), obide severni del Olimja do Olimjske gore (kota 631 m) in Vrh Virštanja (kota 438 m) proti jugozahodu, prek zaselkov Gostince, Dragomeriči in Marof na Gubno (kota 463 m),- pri Slatini prečka regionalno cesto Maršala Tita na Osredek (kota 519 m), Gradišče (kota 481 m) do Hladine, na Oslico (kota 860 m) in zavije proti jugovzhodu na Ravni log (kota 767 m), prek Reštanja, po cesti do Velikega kamna in dalje po cesti na vzhod, kjer vključuje Koprivnico in zavije proti jugu po potoku Koprivnica do kote 316 in 299 po občinski meji do kot 466 in 292, po potoku Močnik do Zgornje Pohance, kjer zavije proti vzhodu, prek Volčjega (kota 319 m), Sromelj (kota 284 m), do kote 371 in od tu prek kote 231 do Sv. Križa (kota 274 m) in dalje do kote 289 in Vitanje vasi, kjer zavije proti jugu do Makovec, nato pa prek Sv. Andreja (kota 267 metrov), Figarjevega mostu na Sotli do kamnoloma v soteski.
Glede na različen zgodovinski, kulturni in gospodarski pomen ter glede na različne stopnje zahtevnosti in možnosti ohranjanja, obnove in razvoja spominskega parka se opredeli znotraj določene meje iz 4. člena ožje zavarovano območje spominskega parka.
Ožje območje leži znotraj meje, ki poteka od Sotle zahodno od Kumrovca, prek kote 178 do Sv. Križa (kota 327 m), od koder se nadaljuje proti jugozahodu, prek Hrastja, Okiča (kota 312 m), kote 414 pri Križan vrhu, do kote 412 in od tu prek kote 248 do Stare sv. Gore (kota 377 m), obide Podsredo do kote 271 pri Starem trgu, vključuje Podsreški grad, do kote 496, od koder se preusmeri proti vzhodu na Pusti vrh (kota 662 m), Veliki vrh (kota 701 m), do kote 670, kjer za-vije proti severovzhodu, prek Huma (kota 482) na Vidji vrh (kota 521 m) do Bohorja (kota 222 m) in od tu do kamnoloma v soteski reke Sotle.
Meje območja spominskega parka iz 4. in 5. člena so vrisane v topografski karti v merilu 1 : 25.000.
Občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve podrobneje izvede v zemljiško-katastrskih načrtih meje iz prejšnjega odstavka, za območje svoje občine. Meje se določijo po katastrskih občinah in parcelah, na podlagi mej, opredeljenih na topografski karti iz prejšnjega odstavka.
Na celotnem območju spominskega parka je prepovedano:
-
odpirati in izkoriščati nove peskokope, kamnolome in drugo poseganje v prostor, ki bi nasprotovalo ohranitvi naravnih značilnosti, kulturnih in zgodovinskih ter drugih vrednot;
-
odvzemati prod, pesek ali mivko z obrežja ali dna struge vodotokov, če to ni določeno s planskimi akti za območje spominskega parka;
-
graditi ali rekonstruirati objekte v nasprotju z urbanističnimi in arhitekturnimi značilnostmi na tem območju;
-
graditi, rekonstruirati in uporabljati objekte, obrate ali naprave, ki lahko onesnažujejo zrak s škodljivimi plinskimi snovmi in trdnimi delci prek dovoljene meje, določene za drugo območje onesnaženosti zraka (zakon o varstvu zraka, Uradni list SRS, št. 13/75);
-
presegati dovoljene ravni hrupa, določene s predpisi o varstvu pred hrupom;
-
postavljati šotore ali prikolice za bivanje zunaj za to določenih mest;
-
odmetavati ali odlagati odpadke, postavljati vsakovrstne reklame za komercialne namene zunaj za to določenih in ustrezno urejenih mest;
-
puščati po opravljenih gradbenih delih neutrjene površine neozelenjene;
-
postavljati objekte, naprave, reklame ali napise, s katerimi bi zakrivali za območje spominskega parka značilnerazglede ali razglede na zgodovinske spomenike.
Poleg prepovedi, navedenih v prejšnjem členu, je na ožjem območju prepovedano tudi:
-
površinsko odvajanje voda na zemljišča v splošni rabi ali ob njih;
-
locirati (odpirati) javna odlagališča za komunalne in druge odpadke;
-
uporabljati ceste za tranzitni promet nevarnih snovi.
Graditev objektov ali drugi posegi v prostor, ki so prepovedani s 7. in 8. členom, njihova izvedba pa je širšega regionalnega pomena, se lahko izjemoma dovoli s soglasjem Skupščine SR Slovenije.
Prepovedi iz 7. in 8. člena ne veljajo za posege in dejavnosti za namene splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Za gradnjo objektov in naprav ter druge posege v prostor za potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite na območju spominskega parka izda lokacijsko dovoljenje Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora v soglasju z Republiškim sekretariatom za ljudsko obrambo.
Na območju spominskega parka se s posebnim aktom zavarujejo deli nepremične naravne in kulturne dediščine, ki imajo posebno naravno, kulturno, zgodovinsko ali estetsko vrednost kot naravna znamenitost oziroma kot kulturni ali zgodovinski spomenik.