Srednjeročni program statističnih raziskovanj 2018–2022

3021. Srednjeročni program statističnih raziskovanj 2018–2022

Na podlagi 23.b člena Zakona o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01) je Vlada Republike Slovenije sprejela

S R E D N J E R O Č N I   P R O G R A M
statističnih raziskovanj 2018–2022

Pravna podlaga za delovanje slovenske državne statistike je Zakon o državni statistiki. Skladno s tem zakonom je državna statistika strokovno neodvisna dejavnost izvajanja programa statističnih raziskovanj. Izvaja se po načelih nevtralnosti, objektivnosti, strokovne neodvisnosti, racionalnosti, statistične zaupnosti in preglednosti.

Zaradi vpetosti Slovenije v Evropsko unijo se izvajanje dejavnosti državne statistike tesno prepleta z izvajanjem dejavnosti evropske statistike, zato je statistična zakonodaja Evropske unije neločljivi element delovanja slovenske državne statistike.

Institucije, ki tvorijo slovensko državno statistiko, delujejo tudi skladno s profesionalnimi standardi, določenimi v Temeljnih načelih uradne statistike Združenih narodov, v Kodeksu ravnanja evropske statistike ter v Javni zavezi Evropskega sistema centralnih bank o evropski statistiki. Poleg teh upoštevajo tudi druge najboljše mednarodne statistične standarde.

Slovensko državno statistiko tvorijo Statistični urad Republike Slovenije in pooblaščeni izvajalci dejavnosti državne statistike. V obdobju, za katero velja ta srednjeročni program (2018-2022), sta pooblaščena izvajalca dejavnosti državne statistike Banka Slovenije in Nacionalni inštitut za javno zdravje; prva je pooblaščena za izvajanje državne statistike na področjih statistike ekonomskih odnosov s tujino, finančnega posredništva in nacionalnih računov, drugi pa na področju statistike zdravja. Omenjene institucije urejajo medsebojne odnose in si natančno določajo naloge z medsebojnimi dogovori in letnim programom statističnih raziskovanj.

Pripravo srednjeročnega programa statističnih raziskovanj nalaga Zakon o državni statistiki. Ta določa, da predlog programa pripravi Statistični urad Republike Slovenije v sodelovanju s pooblaščenimi izvajalci, sprejme pa ga Vlada.

Pri pripravi programa so bile upoštevane potrebe nacionalnih uporabnikov, izražene zlasti v okviru Statističnega sveta in statističnih sosvetov, potrebe Evropske unije in drugih mednarodnih organizacij ter potrebe dajalcev podatkov. Uspešnost izvedbe programa bo odvisna predvsem od razpoložljivih kadrovskih in finančnih sredstev.

Vizija slovenske državne statistike je družba, v kateri državljani, podjetja in država pri sprejemanju odločitev uporabljajo verodostojne informacije.

Poslanstvo slovenske državne statistike je zagotavljanje kakovostnih podatkov o stanjih in gibanjih na ekonomskem, demografskem in socialnem področju ter na področju okolja in naravnih virov.

Državni statistiki delujejo in odločajo v skladu s svojimi temeljnimi vrednotami:

uporabnikom zagotavljajo vrhunsko storitev,

spoštujejo dajalce podatkov,

ščitijo statistično zaupnost,

upoštevajo najvišje strokovne statistične standarde,

ravnajo strokovno neodvisno in nepristransko,

razpoložljive vire uporabljajo gospodarno.

Z vsebinskega vidika je bilo obdobje, na katero se je nanašal prejšnji srednjeročni program statističnih raziskovanj (2013-2017) in ki se izteka, za državno statistiko zelo uspešno. Uporabnikom je zagotavljala številne statistične podatke in storitve; že znanim in uveljavljenim so se v tem obdobju pridružili podatki iz izpopolnjenih okoljskih računov ter podatki o različnih vidikih delovanja slovenske družbe (npr. globalizacija, zdravje, trajnostni razvoj, zelena rast, blaginja). Prilagajala se je spremenjenim mednarodnim statističnim standardom. Izboljševala in nadgrajevala je načine, prek katerih komunicira z uporabniki (npr. prenova spletnih strani, nove spletne aplikacije). Podatkovne vire je še naprej dopolnjevala z administrativnimi viri, tehnološko je posodobila zbiranje, obdelavo in izmenjavo podatkov, preverjala je možnosti za uporabo masovnih podatkov.

Z organizacijskega oziroma institucionalnega vidika je bilo najpomembnejše v tem obdobju opravljeno delo ovrednotenje vsebine sistema državne statistike. Ta je bil postavljen pred več kot dvajsetimi leti in je odražal tedanje stanje in potrebe družbe. Od takrat se praktično ni spremenil, zato se je zdelo primerno, da se kritično ovrednoti njegova ustreznost. Razmisleki so bili usmerjeni zlasti v vprašanje razmejitve državne statistike od t. i. resorne statistike. Pri tem je državna statistika tista statistika, ki se pripravlja skladno z Zakonom o državni statistiki, resorna statistika pa statistika, ki se pripravlja skladno z drugimi zakoni, ki institucijam nalagajo oziroma omogočajo pripravo in objavljanje statistik z njihovega delovnega področja. Po skrbnem premisleku so bile iz državne statistike izločene tiste statistike, ki ne izpolnjujejo standardov statistične zakonodaje in drugih statističnih standardov; zaradi tega se je obseg državne statistike ustrezno zmanjšal.

Konsolidacija delovanja se je izvajala in je bila potrebna tudi zaradi resnega omejevanja oziroma zmanjševanja sredstev, ki so bila na voljo za izvajanje dejavnosti. Procesi, delo in organizacijska struktura so bili nadalje racionalizirani in optimizirani, zvišala se je produktivnost zaposlenih. To je omogočilo, da se obseg dejavnosti kljub poslabšanju finančnega in kadrovskega položaja ni zmanjšal. Čeprav se je stanje v zadnjih letih stabiliziralo, ostajajo kadrovski in finančni viri nezadostni in so glavni dejavnik, ki omejuje dejavnost v njenem nadaljnjem razvoju.

Temeljne značilnosti slovenske državne statistike ostajajo nespremenjene: je neodvisna pri sprejemanju strokovnih odločitev, osredinjena je na uporabnike, ima zaupanje dajalcev podatkov, širok dostop do podatkovnih virov in izkorišča vse prednosti registrske usmeritve slovenske države. Poudarek daje kakovosti statističnih podatkov in storitev v vseh njenih razsežnostih. Ima visoko kompetentne sodelavce, močno je vpeta v mednarodno okolje. Slovenski statistični sistem je v primerjavi z drugimi statističnimi sistemi eden manjših. To po eni strani pomeni oteženo izkoriščanje ekonomij obsega, manjši vpliv na odločitve v mednarodnem okolju in manjšo zmožnost prevzemanja velikih projektov. Po drugi strani pa majhnost omogoča bistveno boljšo fleksibilnost, hitrejšo odzivnost in boljšo učinkovitost, lažjo notranjo komunikacijo in usklajevanje, lažje vzpostavljanje in vzdrževanje stikov z deležniki.