TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Členi 37 do 40 Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo in 158/20) niso v neskladju z Ustavo.

Nedoločni pravni pojmi so pojmi, ki jih na abstraktni ravni ni mogoče v celoti opredeliti, vendar pa se da njihovo vsebino določiti v konkretnih primerih, glede na pravno upoštevne okoliščine. V skladu z ustaljeno ustavnosodno presojo uporaba nedoločnih pravnih pojmov v predpisih sama po sebi ni v neskladju z Ustavo. Stopnja nedoločnosti pa ne sme biti previsoka. V primeru uporabe pravne norme, ki vsebuje nedoločni pravni pojem, mora najprej pristojni organ z uporabo ustaljenih metod razlage pravnih norm nedoločnemu pravnemu pojmu dati vsebino, ki je skladna z Ustavo in zakonom. Ta vsebina se lahko v celoti ugotovi šele v vsakem posameznem primeru, glede na vse konkretne okoliščine, ki so pravno upoštevne. To pa ne daje podlage organu za kakršno koli arbitrarno odločanje. Iz splošnega načela enakosti izhaja tudi zahteva, da zakonodajalec v bistvenem različne položaje ureja različno. Temeljna predpostavka za kršitev načela enakosti je, da sploh gre za v bistvenem enake oziroma v bistvenem različne položaje. Za presojo o tem, katere podobnosti in razlike v položajih so bistvene, je treba izhajati iz predmeta pravnega urejanja. Pravila, ki določajo preprečevanje nasprotja interesov, morajo veljati za celoten javni sektor in za vse položaje, ki zadevajo opravljanje javnih funkcij oziroma javnih nalog. Njihov glavni namen je zagotavljati elemente pravne države, krepiti zaupanje javnosti v delovanje državnih organov in omogočati dodatno preglednost v vseh javnih zadevah. Vsebina nasprotja interesov zato ne more biti v odločilnem delu odvisna le od položaja določene osebe v strukturi javnega sektorja. Za nasprotje interesov ni bistveno, na kakšen način oziroma v kakšni obliki se izvajajo javne naloge.