453. Zakon o Slovenski tiskovni agenciji (ZSTAgen-1)
Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o Slovenski tiskovni agenciji (ZSTAgen-1)
Razglašam Zakon o Slovenski tiskovni agenciji (ZSTAgen-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 3. februarja 2026.
Ljubljana, dne 11. februarja 2026
Nataša Pirc Musar
predsednica
Republike Slovenije
Z A K O N
O SLOVENSKI TISKOVNI AGENCIJI (ZSTAgen-1)
(1)
Ta zakon določa gospodarsko javno službo informiranja za potrebe medijev in javnosti (v nadaljnjem besedilu: gospodarska javna služba), ki jo izvaja Slovenska tiskovna agencija (v nadaljnjem besedilu: STA).
(2)
Ta zakon določa tudi pravnoorganizacijsko obliko STA, dejavnost in delovanje STA, financiranje STA ter nadzor nad delovanjem in poslovanjem STA.
(3)
Za državno pomoč v obliki nadomestila za opravljanje gospodarske javne službe se uporablja Sklep Komisije (EU) 2025/2630 z dne 16. decembra 2025 o uporabi člena 106(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije za državno pomoč v obliki nadomestila za javne storitve, dodeljenega določenim podjetjem, pooblaščenim za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, in razveljavitvi Sklepa 2012/21/EU (UL L št. 2025/2630 z dne 19. 12. 2025; v nadaljnjem besedilu: Sklep Komisije (EU) 2025/2630).
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1.
»javna medijska storitev tiskovne agencije« pomeni storitev priprave, objave in pošiljanja informacij in vsebin o pomembnih ali aktualnih dogodkih na lokalni, državni in mednarodni ravni;
2.
»agencijska novica« je novica, ki na točen, objektiven, verodostojen, ažuren in jedrnat način sporoča informacije ali vsebine o pomembnih in aktualnih dogodkih in katere obseg, razen v primeru tematskih vesti, ne presega 7000 znakov s presledki;
3.
»kratek povzetek agencijske novice« obsega naslov in vodilni odstavek agencijske novice s ključnimi osnovnimi informacijami o pomembnih ali aktualnih dogodkih, ki vključuje vse bistvene elemente sporočilnosti;
4.
»vsebina« pomeni katero koli vrsto medijske vsebine v tekstovni, zvočni, slikovni ali avdiovizualni obliki, ki jo zagotavlja STA;
5.
»medij« ima pomen, kot ga določa zakon, ki ureja medije;
6.
»dogodki« iz 1. do 3. točke tega člena so dogodki, ki na podlagi neodvisne uredniške presoje in profesionalnih novinarskih standardov ustrezajo interesu javnosti in so pomembni za obveščenost in potrebe medijev ter posledično javnosti.
3. člen
(gospodarska javna služba)
(1)
Gospodarska javna služba po tem zakonu zajema:
-
izvajanje javne medijske storitve tiskovne agencije v slovenskem in angleškem jeziku za potrebe izdajateljev medijev in drugih naročnikov;
-
pripravo in objavo kratkih povzetkov agencijskih novic na spletnem mestu;
-
pripravo in objavo vsebin o delovanju avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji, vsebin o delovanju romske etnične skupnosti v Republiki Sloveniji, vsebin za pripadnike drugih narodnih in etničnih skupnosti v Republiki Sloveniji ter vsebin za slovenske narodne manjšine v sosednjih državah oziroma za Slovence v zamejstvu in po svetu na spletnem mestu;
-
priprava in objava vsebin s področja preverjanje točnosti informacij;
-
arhiviranje in dolgoročno hrambo vsebin, ki nastajajo v okviru gospodarske javne službe.
(2)
STA izvaja gospodarsko javno službo redno in nemoteno. STA zagotavlja enako obravnavo uporabnikov glede dostopnosti in kakovosti storitev.
(3)
Za storitve gospodarske javne službe iz prve alineje prvega odstavka tega člena se plačuje naročnina. Cenik storitev za naročnike sprejme Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) na predlog STA.
(4)
Storitve gospodarske javne službe iz druge do četrte alineje prvega odstavka tega člena so na način javne medijske storitve brezplačno dostopne javnosti na spletnem mestu STA in se zanje plačuje nadomestilo za izvajanje gospodarske javne službe iz državnega proračuna.
(5)
Za izposojo in ponovno rabo arhivskega gradiva iz pete alineje prvega odstavka tega člena se plačajo plačilo za storitev v višini, določeni s tarifo, dejanski strošek priprave gradiva in morebitno nadomestilo iz naslova avtorske in sorodnih pravic. Tarifo sprejme vlada na predlog STA.
4. člen
(pravnoorganizacijska oblika izvajanja gospodarske javne službe)
(1)
Gospodarsko javno službo po tem zakonu izvaja STA.
(2)
STA je organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo. Za vprašanja, ki niso urejena v tem zakonu, se uporablja zakon, ki ureja gospodarske družbe.
(3)
STA je izdajatelj medija v skladu z zakonom, ki ureja medije.
(1)
Edini ustanovitelj in družbenik STA je Republika Slovenija, ki svojega poslovnega deleža ne sme deliti ali prenesti na drugo osebo. STA je ustanovljena za nedoločen čas.
(2)
V imenu Republike Slovenije pravice in obveznosti ustanovitelja in družbenika izvaja vlada, če ta zakon ne določa drugače. Ministrstvo, pristojno za področje delovanja STA in za spremljanje naložbe, je ministrstvo, pristojno za medije (v nadaljnjem besedilu: pristojno ministrstvo).
(3)
Ustanovitelj zagotavlja uredniško neodvisnost STA, primerno financiranje za nemoteno izvajanje gospodarske javne službe ter kadrovski, tehnološki in vsebinski razvoj STA z namenom zagotavljanja pogojev za kakovostno izvajanje javne medijske storitve tiskovne agencije.
(4)
Firma družbe je Slovenska tiskovna agencija, d. o. o., Ljubljana. Skrajšana firma družbe je STA, d. o. o., Ljubljana.
(5)
STA se lahko zadolžuje le s predhodnim soglasjem vlade v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance. STA ne more brez soglasja vlade pridobiti, obremeniti ali odtujiti nepremičnega in drugega premoženja, katerega vrednost presega 25 odstotkov vseh letnih prihodkov STA iz preteklega leta.
(6)
Za sodelovanje delavcev pri upravljanju STA se uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju, razen kadar so s tem zakonom posamezna vprašanja urejena drugače.
6. člen
(tržne dejavnosti)
Tržne dejavnosti, ki jih opravlja STA in ne spadajo v okvir gospodarske javne službe, so:
-
trženje oglaševalskega prostora;
-
izvajanje komercialnih naročil za storitve s področja dela STA;
-
izvajanje razvojno-raziskovalnih projektov na podlagi javnih razpisov in pozivov;
-
organizacija javnih dogodkov, posvetovanj in okroglih miz;
-
založniška dejavnost v delu, ki je namenjena izključni komercialni uporabi na trgu.
7. člen
(načelo finančne preglednosti pri opravljanju gospodarske javne službe)
(1)
STA zagotavlja jasno, pregledno in primerno evidentiranje prihodkov in odhodkov, povezanih z izvajanjem dejavnosti gospodarske javne službe in tržnih dejavnosti, v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi.
(2)
Direktor oziroma direktorica (v nadaljnjem besedilu: direktor) pripravi v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi in predpisi za delovanje in izvajanje javnih gospodarskih služb naslednja pravila, ki jih pošlje v sprejetje nadzornemu svetu:
-
splošna pravila računovodstva STA;
-
pravila stroškovnega računovodstva, po katerih se vodijo ločeni računi;
-
pravila ločenega evidentiranja in sodila za razporejanje splošnih stroškov, na podlagi katerih se izračunajo neto stroški po posameznih organizacijskih enotah in uredništvih, ki izvajajo gospodarsko javno službo;
-
pravila, s katerimi se določijo pogoji, merila in kriteriji, na podlagi katerih nadzorni svet presodi in potrdi ustreznost predloga letnega poslovnega načrta za izvajanje gospodarske javne službe.
(3)
V skladu z zakonom, ki ureja preglednost finančnih odnosov in ločeno evidentiranje različnih dejavnosti, direktor ob reviziji letnih računovodskih izkazov pridobi pisno mnenje revizorja o ustreznosti sodil za razporejanje splošnih stroškov, na podlagi katerih se izračunajo neto stroški po posameznih organizacijskih enotah in uredništvih, ki izvajajo gospodarsko javno službo, in pravilnost njihove uporabe.
(4)
Direktor v primeru sprememb predpisov, standardov ali zaradi priporočil ali mnenj pristojnih organov pregleda sprejeta pravila iz drugega odstavka tega člena, pripravi predlog spremenjenih pravil in jih pošlje v sprejetje nadzornemu svetu.
(5)
Direktor vsaka štiri leta pregleda pravila iz drugega odstavka tega člena, in če je to potrebno, pripravi predlog spremenjenih pravil in jih pošlje v sprejetje nadzornemu svetu.
(6)
Direktor o sprejetju pravil iz drugega odstavka tega člena in njihovih spremembah v 15 dneh od sprejetja obvesti pristojno ministrstvo. Pristojno ministrstvo lahko v 30 dneh po prejemu obvestila o sprejetih ali spremenjenih pravilih zahteva, naj nadzorni svet znova odloča o njihovi ustreznosti.
(7)
STA iz sredstev, pridobljenih za opravljanje gospodarske javne službe, ne financira tržnih dejavnosti.
8. člen
(načeli neodvisnosti in nepristranskosti)
(1)
STA deluje po načelih novinarske in uredniške neodvisnosti, nepristranskosti in profesionalnosti. STA se ne sme pod nobenim pogojem podrediti delovanju, ki bi lahko vplivalo na točnost, objektivnost ali verodostojnost njenih informacij. STA ne sme, dejansko ali pravno, postati odvisna od katere koli ideološke, politične ali ekonomske skupine.
(2)
Ustanovitelj in njegovi organi ne posegajo v uredniško politiko in uredniške odločitve STA in ne poskušajo neposredno ali posredno vplivati nanje.
9. člen
(načelo samostojnosti)
(1)
STA samostojno opravlja dejavnosti, za katere je ustanovljena.
(2)
STA samostojno nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun v okviru dejavnosti in nalog, določenih s tem zakonom.
10. člen
(načelo javnosti)
(1)
Delovanje STA je javno.
(2)
STA zagotavlja splošne informacije o svojem delovanju in informacije javnega značaja zainteresirani javnosti v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje organov javne uprave s strankami in dostop do informacij javnega značaja.
(3)
STA uporabnike svojih storitev na primeren način obvešča o pogojih in načinih dostopa do svojih storitev.
11. člen
(notranja organizacija STA)
(1)
Notranjo organizacijo STA ureja akt o ustanovitvi, skladno s tem zakonom in zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Z aktom o ustanovitvi se določijo:
-
organi STA in njihove pristojnosti;
-
dodatni pogoji za imenovanje in razrešitev odgovornega urednika oziroma odgovorne urednice (v nadaljnjem besedilu: odgovorni urednik) in drugih urednikov ter njihovo delovno področje;
-
način sprejemanja programske zasnove ter njenih sprememb in dopolnitev;
-
način sodelovanja uredništva pri sprejemanju programske zasnove ter njenih sprememb in dopolnitev;
-
pravna razmerja med direktorjem in uredništvom;
-
osnovna medsebojna razmerja znotraj uredništva;
-
način in postopek sprejemanja pravilnika uredništva;
-
akti, ki jih mora sprejeti direktor, nadzorni svet ali uredništvo;
-
druga vprašanja, pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje STA.
(2)
Akt o ustanovitvi STA se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
12. člen
(organa upravljanja in nadzora STA)
Organa upravljanja in nadzora STA sta:
(1)
Nadzorni svet je organ nadzora in je sestavljen iz petih članov oziroma članic (v nadaljnjem besedilu: član).
(2)
Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor) na predlog vlade imenuje štiri člane nadzornega sveta, in sicer enega člana izmed strokovnjakov za medije, enega člana izmed ekonomsko-finančnih strokovnjakov, enega člana izmed pravnih strokovnjakov in enega člana izmed strokovnjakov za informatiko.
(3)
Enega člana nadzornega sveta izvoli svet delavcev v skladu z zakonom, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju.
(4)
Člani nadzornega sveta izmed sebe izvolijo predsednika oziroma predsednico (v nadaljnjem besedilu: predsednik) in namestnika oziroma namestnico predsednika nadzornega sveta (v nadaljnjem besedilu: namestnik) z večino glasov vseh članov.
(5)
Za člana nadzornega sveta je lahko imenovana oseba, ki poleg pogojev, ki jih za člana organa vodenja ali nadzora v delniški družbi določa zakon, ki ureja gospodarske družbe, izpolnjuje še naslednje pogoje in merila:
-
ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven;
-
ima najmanj pet let ustreznih delovnih izkušenj pri vodenju primerljivih gospodarskih družb;
-
ima izkušnje, ki jih potrjujeta poslovna uspešnost in ugled;
-
ima potrdilo o usposobljenosti za člane nadzornih svetov ali upravnih odborov gospodarskih družb, veljavno v Republiki Sloveniji;
-
ni oseba, ki v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ne more biti imenovana za člana organa vodenja ali nadzora v delniški družbi;