na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSL sodba I Cpg 5/2005 - ravnanje pri izpolnjevanju obveznosti - skrbnost dobrega strokovnjaka - skrben pregled - zmota
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Gospodarski oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
31.5.2007
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sodba I Cpg 5/2005
INTERNA OZNAKA (*)
VSL06551
SENAT, SODNIK
INSTITUT VSRS
ravnanje pri izpolnjevanju obveznosti - skrbnost dobrega strokovnjaka - skrben pregled - zmota
PODROČJE VSRS
obligacijsko pravo
IZREK
Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.
Tožeči stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.
Tožeči stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.
JEDRO
Skrbnost je merilo za presojo, kakšno dejanje mora izpolnitelj opraviti, da je zavezi zadoščeno.
Kot pravilno ugotavlja tudi pritožba, je dolžnost ravnanja v zvezi s prodajo premoženja za toženo stranko v postopku zapolnjevanja privatizacijske vrzeli določala Uredba o načinu prodaje premoženja v lasti Slovenske razvojne družbe pooblaščenim investicijskim družbam (Ur.l. RS, 48/1998, stran 3443, v nadaljevanju Uredba). V določbah te Uredbe so bila tudi določena (inkorporirana) pravila stroke, ki so v postopku zapolnjevanja privatizacijske vrzeli zavezovala tožeči stranki.
Bistvenost zmote namreč še ne zadostuje za izpodbojnost pogodbe. Po določbi drugega odstavka 46. člena OZ stranka ne more zahtevati razveljavitve pogodbe, če pri njeni sklenitvi ni ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu. Oziroma povedano drugače, zmota mora biti opravičljiva oziroma nezakrivljena.
Kot pravilno ugotavlja tudi pritožba, je dolžnost ravnanja v zvezi s prodajo premoženja za toženo stranko v postopku zapolnjevanja privatizacijske vrzeli določala Uredba o načinu prodaje premoženja v lasti Slovenske razvojne družbe pooblaščenim investicijskim družbam (Ur.l. RS, 48/1998, stran 3443, v nadaljevanju Uredba). V določbah te Uredbe so bila tudi določena (inkorporirana) pravila stroke, ki so v postopku zapolnjevanja privatizacijske vrzeli zavezovala tožeči stranki.
Bistvenost zmote namreč še ne zadostuje za izpodbojnost pogodbe. Po določbi drugega odstavka 46. člena OZ stranka ne more zahtevati razveljavitve pogodbe, če pri njeni sklenitvi ni ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu. Oziroma povedano drugače, zmota mora biti opravičljiva oziroma nezakrivljena.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.