909. Zakon o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji (ZPKEU)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o postopku priznavanja kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma reguliranih poklicnih dejavnosti v Republiki Sloveniji (ZPKEU)
Razglašam zakon o postopku priznavanja kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma reguliranih poklicnih dejavnosti v Republiki Sloveniji (ZPKEU), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 27. februarja 2002.
Ljubljana, dne 7. marca 2002.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
ZAKON
o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji (ZPKEU)
Ta zakon ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij, pridobljenih v državah članicah Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), Evropskega gospodarskega prostora (v nadaljnjem besedilu: EGP) ali Švicarski konfederaciji (v nadaljnjem besedilu: države pogodbenice), za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji ter določa organe, ki vodijo ta postopek, v skladu z naslednjimi direktivami EU:
-
Direktivo 2011/98/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o enotnem postopku obravnavanja vloge za enotno dovoljenje za državljane tretjih držav za prebivanje in delo na ozemlju države članice ter o skupnem nizu pravic za delavce iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici (UL L št. 343 z dne 23. 12. 2011, str. 1);
-
Direktivo 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite (prenovitev) (UL L št. 337 z dne 20. 12. 2011, str. 9);
-
Direktivo Sveta 2009/50/ES z dne 25. maja 2009 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene visokokvalificirane zaposlitve (UL L št. 155 z dne 18. 6. 2009, str. 17);
-
Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (UL L št. 255 z dne 30. 9. 2005, str. 22), zadnjič spremenjeno z Direktivo 2013/55/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o spremembi Direktive 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij, in Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI) (UL L št. 354 z dne 28. 12. 2013, str. 132);
-
Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EEC (UL L št. 158 z dne 30. 4. 2004, str. 77);
-
Direktivo Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas (UL L št. 16 z dne 23. 1. 2004, str. 44), zadnjič spremenjeno z Direktivo 2011/51/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2011 o spremembah Direktive Sveta 2003/109/ES, da se razširi njeno področje uporabe na upravičence do mednarodne zaščite (UL L št. 132 z dne 19. 5. 2011, str. 1).
Ta zakon velja za državljane oziroma državljanke Republike Slovenije in za državljane oziroma državljanke tretjih držav, ki so pridobili poklicne kvalifikacije v eni od držav pogodbenic ali v državi, ki ni država pogodbenica, vendar so jim bila dokazila o formalnih kvalifikacijah že predhodno priznana v eni od držav pogodbenic in imajo najmanj tri leta poklicnih izkušenj v temu poklicu na ozemlju države, ki jim je dokazila o formalnih kvalifikacijah priznala.
Ne glede na določbe prejšnjega člena se določbe tega zakona o postopku in organih, ki ga vodijo, smiselno uporabljajo tudi za priznavanje poklicnih kvalifikacij državljanom oziroma državljankam tretjih držav v skladu s pogoji iz bilateralnih sporazumov o priznavanju poklicnih kvalifikacij, sklenjenih med Republiko Slovenijo in tretjimi državami.
Regulirani poklici oziroma regulirane poklicne dejavnosti so po tem zakonu tisti poklici oziroma poklicne dejavnosti, katerih pogoje opravljanja določa zakon ali podzakonski akt.
Posamezni pojmi imajo po tem zakonu naslednji pomen:
1.
Regulirani poklici oziroma dejavnosti so tisti poklici oziroma dejavnosti, katerih pogoje opravljanja določa zakon ali podzakonski akt.
2.
Poklicne kvalifikacije so celota poklicne, strokovne oziroma univerzitetne izobrazbe in poklicne usposobljenosti, ki jo je kandidat pridobil po programih izobraževanja in usposabljanja v EU, v EGP ali v Švicarski konfederaciji, na podlagi katerih je pridobil pravico do opravljanja določenega poklica oziroma dejavnosti v EU, v EGP ali v Švicarski konfederaciji in se izkažejo s potrdilom o kompetenci, spričevalom o uspešno dokončanem srednješolskem programu in diplomo, ki potrjuje uspešno dokončano šolanje, kot tudi morebitne poklicne izkušnje, pridobljene pri opravljanju poklica oziroma dejavnosti v EU, v EGP ali v Švicarski konfederaciji.
3.
Prilagoditveno obdobje je obdobje, v katerem kandidat opravlja regulirani poklic oziroma dejavnost pod vodstvom usposobljenega strokovnjaka.
4.
Preizkus poklicne usposobljenosti je preverjanje poklicnega znanja, spretnosti in kompetenc kandidata.
5.
Ustanovitev oziroma sedež v državi članici EU, v EGP ali v Švicarski konfederaciji z namenom opravljanja dejavnosti pomeni trajno opravljanje dejavnosti v skladu s predpisi te države.
6.
Občasno opravljanje storitev pomeni, da ponudnik storitev storitve opravlja določen čas v državi članici EU, v EGP ali v Švicarski konfederaciji, kjer nima sedeža.
7.
Kompetenca je dokazana zmožnost uporabljati znanje, spretnosti in druge sposobnosti za opravljanje neke funkcije glede na določen standard pri delu ali študiju ter za strokovni oziroma osebnostni razvoj.
I.a. OPRAVLJANJE STORITEV V REPUBLIKI SLOVENIJI
(1)
Ponudnik storitev, ki je za njihovo opravljanje ustanovljen v državi članici EU, v EGP ali v Švicarski konfederaciji v skladu z njenimi predpisi, in storitve opravlja v državi sedeža, lahko te storitve v Republiki Sloveniji opravlja občasno, če niso v nasprotju s predpisi Republike Slovenije.
(2)
Če poklic v državi sedeža ni reguliran, mora ponudnik storitev v tej državi opravljati storitve, ki jih želi opravljati v Republiki Sloveniji, neprekinjeno ali skupno vsaj dve leti v obdobju zadnjih desetih let, preden začne te storitve opravljati v Republiki Sloveniji.
(3)
Ministrstvo, pristojno za posamezen reguliran poklic ali dejavnost (v nadaljnjem besedilu: pristojno ministrstvo) oziroma z zakonom določena zbornica oziroma s posebnim zakonom določena zbornica oziroma pristojna zbornica ali drug pristojen organ, ki ga je pristojno ministrstvo na podlagi javnega razpisa pooblastilo za izvajanje nalog, določenih v tem zakonu (v nadaljnjem besedilu: pristojen organ), v postopku obravnave prijave za občasno opravljanje storitev v Republiki Sloveniji oceni naravo opravljanja storitev za vsak primer posebej, predvsem glede na trajanje, pogostost, rednost in stalnost storitev.
(4)
Ponudnik storitev, ki opravlja delo s strankami, ki vključuje pisna ali ustna navodila strankam, mora znati slovenski jezik, na območju narodnih skupnosti pa tudi jezik narodnih skupnosti.
(5)
Za ponudnika storitev veljajo glede njegovih poklicnih kvalifikacij, načina opravljanja dejavnosti, zavarovalnega kritja ali drugih načinov osebnega ali kolektivnega zavarovanja v zvezi z dejavnostjo enaki predpisi, kot veljajo za ponudnika storitev, ki ima sedež v Republiki Sloveniji in opravlja isti poklic ali dejavnost.
(1)
Ponudnik storitev mora pred prvim opravljanjem storitev v Republiki Sloveniji, in če so se po začetku opravljanja storitev v Republiki Sloveniji bistveno spremenile okoliščine, dati pisno prijavo pri pristojnem ministrstvu oziroma pristojnem organu, če to zahteva zakon oziroma podzakonski akt.
(2)
Ponudnik storitev lahko prijavo iz prejšnjega odstavka odda na pisni ali elektronski način na predpisanem obrazcu s priloženo zahtevano dokumentacijo.
(3)
Prijava iz prvega odstavka tega člena zajema osebne podatke ponudnika storitev ter podatke o zavarovalnem kritju ali drugih načinih osebnega ali kolektivnega zavarovanja v zvezi s poklicno odgovornostjo, kateri reguliran poklic oziroma dejavnost namerava ponudnik storitev izvajati in, če je znano, trajanje izvajanja storitev v Republiki Sloveniji.
(4)
Pisno prijavo je potrebno podaljšati ob prvem občasnem opravljanju storitev v Republiki Sloveniji v posameznem koledarskem letu, če je ponudnik storitev že opravljal te storitve v Republiki Sloveniji.
(5)
Pri prvem opravljanju storitev ali ob vsakokratnem podaljšanju prijave po prejšnjem odstavku, če so se bistveno spremenile okoliščine, lahko pristojno ministrstvo zahteva, da se prijavi priložijo še naslednji dokumenti:
a)
potrdilo o državljanstvu ponudnika storitev;
b)
potrdilo, da ponudnik storitev lahko v skladu s predpisi države članice EU, EGP ali Švicarske konfederacije opravlja zadevne storitve in da mu v trenutku izdaje potrdila ni prepovedano izvajanje teh storitev, niti začasno;
c)
dokazila o poklicnih kvalifikacijah;
č)
v primerih iz drugega odstavka prejšnjega člena dokazila, da je ponudnik storitev opravljal tako storitev neprekinjeno ali skupno vsaj dve leti v obdobju predhodnih desetih let;
d)
dokazilo o nekaznovanosti za poklice na področju varovanja, če države članice EU, EGP ali Švicarska konfederacija zahtevajo isto za svoje državljane.
(6)
Pisna prijava iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati naslednje osebne podatke ponudnika storitev:
-
številko potnega lista,
-
naziv reguliranega poklica, ki ga izvaja ponudnik storitev.
Morebitna drugačna ali dodatna pravila glede postopka s prijavo in samega občasnega opravljanja posameznih storitev se lahko glede na naravo teh storitev določijo s posebnim zakonom.
(1)
Storitve se opravljajo pod nazivom poklica države sedeža ponudnika storitev. Kadar v državi sedeža naziv poklica ne obstaja, ponudnik storitev navede naziv poklicne kvalifikacije v jeziku države sedeža. Če gre za avtomatično priznavanje, se storitve izjemoma opravljajo pod nazivom poklica Republike Slovenije.
(2)
Naziv poklica iz prejšnjega odstavka se navaja v jeziku države sedeža tako, da ne pride do zamenjave z nazivom poklica Republike Slovenije.
(1)
Pristojno ministrstvo oziroma pristojni organ lahko pred prvim opravljanjem storitev v primeru poklicev, ki lahko povzročijo resno škodo za javno zdravje ali varnost, kot je opredeljena v predpisih iz njegovega delovnega področja, in za katere ne velja avtomatično priznavanje, preveri poklicno kvalifikacijo ponudnika po določbah II. poglavja tega zakona.
(2)
Namen predhodnega preverjanja poklicnih kvalifikacij je preprečitev resne škode za zdravje ali varnost prejemnika storitev.
(3)
Pristojno ministrstvo oziroma pristojni organ mora v roku enega meseca po prejemu prijave in vseh priloženih dokumentov obvestiti ponudnika storitev, da se njegova poklicna kvalifikacija ne bo preverjala, ali mu izdati odločbo o priznanju poklicnih kvalifikacij oziroma ga obvestiti o razlogu za zamudo.
(4)
Če pristojno ministrstvo oziroma pristojni organ ugotovi, da je razlika med poklicno kvalifikacijo ponudnika storitev in usposobljenostjo, ki se zahteva v Republiki Sloveniji, tako velika, da ogroža javno zdravje ali varnost, ponudniku omogoči, da v določenem roku s preizkusom poklicne usposobljenosti izkaže, da je pridobil manjkajoča znanja, spretnosti in kompetence. V tem primeru pristojno ministrstvo izda ponudniku odločbo o priznanju poklicnih kvalifikacij v roku enega meseca od prejema dokazila o uspešno opravljenem preizkusu poklicne usposobljenosti oziroma pridobljenih manjkajočih znanjih, spretnostih in kompetencah.
(5)
V primeru priznanja poklicnih kvalifikacij po tem členu ponudnik storitev opravlja storitve pod nazivom reguliranega poklica, ki se uporablja v Republiki Sloveniji.
(6)
Če pristojno ministrstvo oziroma pristojni organ ne ravna v skladu s tretjim ali četrtim odstavkom tega člena, lahko ponudnik storitev te storitve začne opravljati, razen če je sam zamudil rok iz četrtega odstavka tega člena.