Socialni sporazum za obdobje 2007–2009

4614. Socialni sporazum za obdobje 2007-2009

S O C I A L N I S P O R A Z U M za obdobje 2007-2009

I. UVOD

1. NAMEN

Podpisniki tega sporazuma soglašamo s ključnimi ukrepi ter skupnimi in posameznimi nalogami za doseganje skupno dogovorjenih razvojnih ciljev. Njegov namen je blaginja vseh posameznic in posameznikov, merjena s kazalniki človekovega razvoja, zdravja, socialnega tveganja, družbene povezanosti, vključenosti in zaupanja. Z zagotavljanjem višje gospodarske rasti, zaposlenosti in dohodkov bomo izboljšali kakovost življenja ter dvignili raven materialne in socialne varnosti.

Hkrati želimo takšno solidarnost in socialno varnost, s katero bosta zagotovljeni večja varnost in skrb za tiste, ki svojim potrebam ne morejo zadostiti sami. Slovenijo bomo še naprej razvijali kot družbo, v kateri imajo vsi njeni člani dostop do želene izobrazbe, do dela v varnem in zdravem okolju ter do osebnega razvoja in varne starosti.

Vlada in socialni partnerji so s svojim dosedanjim delovanjem že dokazali, da je socialni dialog ena učinkovitejših poti do soglasja o ključnih nalogah in ciljih. Zato sklepamo ta socialni sporazum kot nadaljevanje in nadgradnjo predhodnih sporazumov, ki so ugodno vplivali na doseganje zastavljenih razvojnih ciljev.

Nove naloge in cilje je mogoče uresničiti s prizadevanjem vseh udeležencev v gospodarskem, socialnem in kulturnem življenju Slovenije. Mednje spadajo nujno potrebno povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in gospodarske rasti, uvedba in uveljavitev evra ter nenehno prilagajanje strukturnim, gospodarskim, družbenim in prebivalstvenim spremembam in vplivom, za katere ob odprtosti slovenskega gospodarstva in vse večji globalizaciji postajamo vse občutljivejši.

Naša razvojna pot bo lahko uspešnejša ob ustreznih spodbujevalnih in podpornih politikah na najrazličnejših področjih, sprejetih na temelju soglasja v okviru socialnega dialoga.

Vlada Republike Slovenije ter predstavniki delodajalcev in sindikatov (v nadaljevanju: podpisniki) zato vabimo k sopodpisu tega sporazuma tudi druge organe in organizacije ter združenja civilne družbe, ki sprejemajo zastavljene cilje in dogovorjene naloge ter aktivnosti podpisnikov tega socialnega sporazuma.

2. CILJI

Podpisniki tega sporazuma si bomo s skupnimi in posameznimi dejavnostmi prizadevali za ekonomsko, socialno in okoljsko uravnotežen razvoj z naslednjimi cilji:

1.

hitrejši gospodarski razvoj in dinamična gospodarska rast, ki bo omogočila odpiranje delovnih mest in hitrejši napredek manj razvitih okolij, ter stabilne gospodarske razmere, temelječe na censki stabilnosti, uravnoteženih dohodkovnih razmerjih, zniževanju javnofinančnega primanjkljaja in javne porabe ter dolgoročno zdržnih javnih financah;

2.

izboljšanje blaginje in kakovosti življenja prebivalcev ter izboljšanje materialnega položaja zaposlenih, ki bo temeljilo na spodbudni, družbeno pravični in ekonomsko utemeljeni dohodkovni politiki;

3.

povečana konkurenčnost slovenskega gospodarstva, ki zahteva spodbudnejše in podjetništvu prijaznejše poslovno okolje, naložbe v raziskave in razvoj, izdelke in storitve z visoko dodano vrednostjo ter ustreznejše vrednotenje znanja, podjetništva in inovativnosti;

4.

uravnotežen socialni razvoj, izboljšanje socialne varnosti in zmanjšanje socialnega tveganja za najranljivejše skupine.

II. DEJAVNOSTI ZA DOSEGO POSTAVLJENIH CILJEV NA POSAMEZNIH PODROČJIH

1. OBVLADOVANJE INFLACIJE IN POLITIKA CEN

Podpisniki si bomo prizadevali za dolgoročno ohranjanje nizke ravni inflacije in za sprejemanje ukrepov ekonomske politike, ki bodo odpravljali vzroke za prekomerno rast cen. Ta usmeritev vključuje ustrezno kombinacijo temeljnih makroekonomskih politik, ki jih morajo podpreti tudi druge vladne politike. Socialni partnerji in vlada bodo v okviru Ekonomsko-socialnega sveta spremljali izvajanje politike cen ter po potrebi sprejemali ukrepe in usmeritve za obvladovanje inflacije.

Naloge vlade:

-

nadaljevati uresničevanje že sprejetih politik, predvsem omejevalne politike reguliranih cen;

-

blažiti čezmerne (glede na druge države EU) vplive nihanja cen nafte, zlasti njihove sekundarne učinke z acikličnim prilagajanjem trošarin na tekoče gorivo;

-

v okviru njenih pristojnosti in v sodelovanju s pristojnimi institucijami spremljati gibanje cen in pravočasno opozarjati na tista gibanja, ki bi lahko ogrozila interese potrošnikov in ključne cilje glede obvladovanja inflacije; pri reguliranih cenah spremljati njihovo gibanje in ukrepati ob rasti cen, ki ni skladna s protiinflacijsko politiko in dogovorjenimi makroekonomskimi okviri;

-

socialne partnerje tekoče seznanjati o morebitnih spremenjenih makro-ekonomskih okvirih.

Nalogi delodajalcev:

-

v okviru pogajanj o kolektivnih pogodbah dejavnosti in podjetij uveljavljati izhodišča in usmeritve plačne politike, določene v 8. poglavju tega sporazuma;

-

z vlaganjem sredstev v razvoj in tehnologije ter z uvajanjem sodobnih metod za povečanje storilnosti dela ter kakovostno storitev in boljšo organizacijo prispevati k stabilnosti cen.

Naloge sindikatov:

-

v okviru pogajanj o kolektivnih pogodbah dejavnosti in podjetij uveljavljati izhodišča in usmeritve plačne politike, določene v 8. poglavju tega sporazuma;

-

preverjati gibanje cen ter javno opozarjati na nesorazmerne odklone in neupravičene podražitve;

-

opozarjati na prekomerno rast cen izdelkov in storitev, ki vplivajo na življenjski standard in kupno moč zaposlenih, ter zahtevati razpravo o teh vprašanjih v okviru Ekonomsko-socialnega sveta.

2. JAVNE FINANCE

Da bi zagotovili stabilno javnofinančno politiko, je treba zmanjšati javno porabo in primanjkljaj. Povečati je treba prilagodljivost javnofinančnih odhodkov zaradi preusmerjanja dela izdatkov na prednostna razvojna področja, zlasti v raziskave in razvoj ter izobraževanje, zaradi lažjega črpanja evropskih sredstev ter lažjega odzivanja na nihanja gospodarskih dejavnosti in s tem prihodkov. Zato bo treba povečati prilagodljivost zaposlovanja v javnem sektorju.

Srednjeročno je treba zniževati delež javnofinančnih odhodkov v bruto domačem proizvodu, saj brez tega ni mogoče davčno razbremeniti gospodarstva. Zato bo vlada med veljavnostjo tega sporazuma zagotovila omejevanje rasti operativnih stroškov za delovanje države ter sprejela ukrepe za povečanje učinkovitosti in storilnosti, pa tudi za učinkovitejšo politiko zaposlovanja v javnem sektorju. Javno naročanje bo uredila tako, da bo preprečevala neupravičeno dajanje prednosti nekaterim ponudnikom in oblikovanje kartelnih povezav, omogočila malim in srednjim podjetjem dostop do ustreznega deleža pri javnih naročilih, poenostavila bo postopke in zagotovila njihovo preglednost ter racionalizirala stroške s smiselno centralizacijo postopkov. Pri socialnih transferjih je treba predvsem povečati njihovo preglednost in socialno učinkovitost.

Nujno je treba tudi nadaljevati pripravo projekcij, ki bodo ovrednotile dolgoročno finančno vzdržnost sistema javnega financiranja in njegovih sprememb.

Naloge vlade:

-

postopno zagotoviti spremembe strukture javnofinančnih odhodkov ob upoštevanju prednostne ekonomske politike;

-

postopno znižati delež javnofinančnih odhodkov v BDP za 2 odstotni točki do leta 2008 glede na raven leta 2005;

-

izboljšati usklajevanje razvojnih politik in pripraviti državni razvojni program na podlagi Strategije razvoja Slovenije;

-

povečati učinkovitost in uspešnost javne uprave s spodbujanjem uporabe sodobnih menedžerskih tehnik za vodenje sprememb in doseganje poslovne odličnosti v javnem sektorju; razvijati menedžment človeških virov in znanja; razvijati strateški menedžment;

-

povečevati kakovost storitev javne uprave s sistematičnim uvajanjem evropskega modela odličnosti;

-

racionalizirati delovanje javnega sektorja s pomočjo funkcionalne analize ter uvajanjem standardov učinkovitosti, primerjalnim spremljanjem učinkovitosti in racionalnostjo porabe ter s prenašanjem finančno in vsebinsko opredeljenega dela javnih služb v zasebno izvajanje in sofinanciranje na podlagi ustreznega pravnega okvira in politike na posameznih področjih, ki bo usklajena tudi s socialnimi partnerji. Pri prenosu dela javnih služb v zasebno izvajanje država zagotovi, da se pravice in enaka dostopnost državljanov do javnih storitev ne bodo zmanjšale. Financiranje in izvajanje javne službe bo urejeno tako, da bo zagotovljen nadzor, upoštevana merila učinkovitosti, kakovosti, dostopnosti in socialne sprejemljivosti ter doseženi cilji zniževanja stroškov in večje blaginje;

-

povečati racionalnost pri pripravi in izvrševanju proračuna z uveljavljanjem načela dejanskih potreb in prednostnih nalog namesto indeksiranja odhodkov, z decentralizacijo upravljanja v javnem sektorju ter oblikovanjem proračunov na podlagi ciljev in rezultatov (načelo k rezultatom usmerjenega proračuna);

-

preprečevati delo in zaposlovanje na črno.

Naloge delodajalcev:

-

spodbujanje spoštovanja davčnih in drugih predpisov ter krepitev davčne kulture, opozarjanje na anomalije v predpisih in v praksi ter redno poravnavanje zakonskih obveznosti;

-

sodelovanje pri pripravi zakonskih in podzakonskih predpisov s področja javnih financ;

-

preprečevati delo in zaposlovanje na črno.

Naloge sindikatov:

-

podpirati in vključevati se v postopke za ocenjevanje odličnosti poslovanja javnih zavodov in javnih institucij kot podlage za uspešno delo in poslovanje;

-

preprečevati delo in zaposlovanje na črno;

-

spremljati prenos dela javnih služb v zasebno upravljanje in po potrebi predlagati spremembe zakonodaje na tem področju.

3. SOCIALNI DIALOG

Podpisniki se strinjamo, da je socialni dialog pomembna demokratična vrednota družbe in temeljni pogoj za skupno delovanje, ki nam omogoča doseganje zastavljenih ciljev. Zato si bomo prizadevali, da bodo vse ključne odločitve pristojnih institucij na ekonomskem in socialnem področju rezultat usklajevanja interesov socialnih partnerjev in vlade.

Strinjamo se, da je v našem skupnem interesu ustvarjanje vzajemnega zaupanja. ki ga bomo, da se izognemo enostranskim posegom v status in položaj socialnih partnerjev, zagotavljali tudi s spoštovanjem njihovega samostojnega delovanja in organiziranja, zato ne bo posegov v ta status brez njihovega soglasja. To bo omogočilo premostiti razlike v stališčih ter olajšati usklajevanje odločitev o temeljnih vprašanjih ekonomskega in socialnega razvoja družbe. Za doseganje najvišjega možnega soglasja bo vlada zakone, katerih vsebina neposredno posega v delovno področje delodajalcev in sindikatov, sprejemala in v državnem zboru uveljavljala po predhodnem usklajevanju s slednjimi.

Naše delovanje pri nadaljnjem razvoju socialnega dialoga bo temeljilo na dosedanjih dobrih izkušnjah na tem področju pri uveljavljanju v Sloveniji. Na teh temeljih bo pripravljen ustrezen predpis, ki bo uredil materialne, prostorske in kadrovske možnosti za delo Ekonomsko socialnega-sveta in ki bo dan v postopek sprejemanja v soglasju s socialnimi partnerji. Naše medsebojne odnose, članstvo, delovanje in organiziranost Ekonomsko-socialnega sveta ter njegov odnos do institucij v državi in do Evropskega ekonomsko-socialnega odbora bomo uredili soglasno s spremembami pravil delovanja Ekonomsko-socialnega sveta. Strinjamo se, da je v njegovo delovanje, opredeljeno v teh pravilih, treba vključiti vsa področja, ki jih obravnava pričujoči socialni sporazum.

Vlada in socialni partnerji si bomo prizadevali za vzpostavitev uravnotežene sestave organov upravljanja javnih zavodov in za potrebne spremembe zakonodaje tako, da se bo vpliv socialnih partnerjev pri delu organov upravljanja povečal.

Podpisniki soglašamo, da mora nadaljnji razvoj Slovenije temeljiti na ravnovesju treh stebrov: gospodarskega, socialnega in okoljskega. Zato se bomo zavzemali za dobro usklajevanje pri oblikovanju in izvajanju politike na teh področjih, pri čemer bodo v skladu s svojimi vlogami vključeni vsi socialni partnerji.

V tem duhu bomo podpisniki ob koncu vsakega koledarskega leta organizirali t. i. "ekonomsko-socialni vrh", na katerem bomo v sestavi svojih najvišjih predstavnikov ocenili razmere glede socialnega dialoga v Sloveniji in uresničevanje socialnega sporazuma ter sprejeli načrte za dejavnost v naslednjem letu.

Naloge vlade:

-

omogočiti usklajevanje in upoštevati predloge socialnih partnerjev o predlogih zakonov in drugih predpisov, ki jih pripravlja vlada in sodijo na neposredno delovno področje delodajalcev in sindikatov;

-

zagotoviti, da bo v zvezi z zakoni, ki posegajo v temeljne pravice zaposlenih, pred razpravo v državnem zboru doseženo široko soglasje med socialnimi partnerji v okviru Ekonomsko-socialnega sveta;

-

s spremembo obstoječe zakonodaje omogočiti vpliv zaposlenih na kulturnem področju na odločitve, ki se sprejemajo v svetih zavodov;

-

zagotavljati administrativno in finančno podporo za delovanje Ekonomsko-socialnega sveta in za dejavnosti v okviru tristranskega dogovarjanja med socialnimi partnerji na državni ravni;

-

spodbujati socialni dialog, to je posvetovanje in dogovarjanje s socialnimi partnerji na različnih ravneh, s čimer jim bo v skladu z usmeritvami, sprejetimi na ravni EU, zagotovljena uravnotežena in enakopravna podpora;

-

predlagati Državnemu zboru Republike Slovenije ratifikacijo Konvencije MOD št. 151 o zaščiti pravice do organiziranja in o postopkih za določitev pogojev zaposlovanja v javnem sektorju.

Naloga delodajalcev:

-

zagotoviti konstruktivno sodelovanje v Ekonomsko-socialnem svetu in v socialnem dialogu na različnih ravneh ob spoštovanju različnosti interesov, obveznosti in odgovornosti partnerjev.

Nalogi sindikatov:

-

zagotoviti konstruktivno sodelovanje v Ekonomsko-socialnem svetu in v socialnem dialogu na različnih ravneh ob spoštovanju različnosti interesov, obveznosti in odgovornosti partnerjev;

-

prizadevati si za nadaljnji razvoj socialnega dialoga na ravni dejavnosti in pokrajin ter pri delodajalcih.

4. DAVČNI SISTEM

Socialni partnerji si bomo prizadevali za stabilen, konkurenčen, pregleden in enostaven davčni sistem, ki bo ugodno vplival na nadaljnje razbremenjevanje gospodarstva in izboljšanje njegove konkurenčnosti, za gospodarsko rast in blaginjo ljudi, pri čemer se ohranja socialna zdržnost davčnega sistema. Soglašamo tudi, da je treba, ob upoštevanju uveljavljenih splošnih načel, stalno preverjati izvajanje predpisov in na podlagi ustreznih ugotovitev naprej razvijati davčni sistem in davčno politiko. Oba morata temeljiti na enakem obravnavanju gospodarskih subjektov.

Vlada ne načrtuje dvigovanja obstoječih stopenj davka na dodano vrednost. Ob morebitnih nujnih razlogih za spremembo teh stopenj bo preučila vse možne ukrepe, ki bi lahko nadomestili morebitne spremembe. O možnih ukrepih bo predhodno razpravljal tudi Ekonomsko-socialni svet.

Socialni partnerji bomo skupaj z vlado vse ključne spremembe, ki vplivajo na obdavčitev delodajalcev in delojemalcev, obravnavali na Ekonomsko-socialnem svetu.

Naloge vlade:

-

preučiti možnosti za nadaljnje hitrejše zmanjševanje obremenitve dela ob upoštevanju dogovorjenih fiskalnih okvirov in možnosti;

-

preučiti in uveljaviti nadaljnje možne poenostavitve davčnega sistema in zagotoviti enotno izvajanje davčnih predpisov, kar bo spodbujalo prostovoljno plačevanje davkov;

-

preučiti učinke odprave posameznih davčnih olajšav, predvsem za naložbe in stanovanjsko gradnjo, ter preučiti možnost uvedbe davčnih olajšav, ki bodo podprle vsebinske rešitve v zvezi z udeležbo delavcev pri delitvi dobička;

-

dokončno izoblikovati učinkovito in prijazno davčno upravo;

-

zagotoviti učinkovit davčni nadzor;

-

analizirati ugotovljene morebitne pomanjkljivosti pri izvajanju davčnih predpisov.

Naloge delodajalcev:

-

spodbujati spoštovanje veljavne davčne zakonodaje in plačevanje dajatev;

-

predstaviti probleme pri izvajanju davčnih predpisov in opozarjati na morebitne neustrezne rešitve v davčni zakonodaji;

-

pripraviti konkretne predloge po posameznih davčnih področjih za odpravo ugotovljenih morebitnih pomanjkljivosti.

Naloga sindikatov:

-

podpirati ukrepe za spremembo davčne zakonodaje, ki bodo krepili konkurenčnost in gospodarsko rast ter hkrati ohranjali socialno zdržnost davčnega sistema.

5. SPODBUJANJE HITREJŠEGA TEHNOLOŠKEGA RAZVOJA IN POVEČANJE NALOŽB V RAZISKAVE V GOSPODARSTVU

Za uresničenje ciljev na tem področju je treba zagotoviti povečanje javnih sredstev za naložbe v raziskave in razvoj (v nadaljevanju: RR) na 1% BDP do 2010 ter oblikovati ustrezen sistem za spodbujanje naložb poslovnega sektorja na tem področju, da bo do leta 2010 dosežen tudi cilj 2% BDP za RR iz tega sektorja.

Povečali bomo tudi učinkovitost vlaganj v raziskave in tehnološki razvoj. To bomo zagotovili s prednostnim usmerjanjem raziskovalno-razvojne dejavnosti na tehnološka področja, na katerih raziskovalne zmogljivosti lahko povežemo z gospodarsko dejavnostjo in dosežemo dvig dodane vrednosti.

Naloge vlade:

-

sprejeti nacionalni raziskovalni in razvojni program v skladu s Strategijo razvoja Slovenije ter izpeljati razpise za financiranje raziskovalne dejavnosti;

-

spremeniti sistem financiranja javnih raziskovalnih organizacij, tako da bo nagrajeval sodelovanje z gospodarstvom (vključno z ustanavljanjem odcepljenih "spin-off" podjetij), mednarodno sodelovanje in uveljavljenost na področju RR ter raziskovalcem omogočil udeležbo pri ustvarjenem poslovnem rezultatu;

-

preučiti smiselnost večjih davčnih spodbud za vlaganje v RR in zaposlovanje raziskovalcev v gospodarstvu ter s štipendijami, subvencioniranjem plač in financiranjem projektov zunaj javnega sektorja spodbujati prehod naravoslovno-tehniških raziskovalcev iz javnih raziskovalnih organizacij v gospodarstvo;

-

zagotoviti dodatna javna domača sredstva ter sredstva iz strukturnih skladov EU za raziskave, tehnološki razvoj in inovativnost usmeriti v spodbujanje tega razvoja in inovativnosti;

-

usposobiti izvedbeno institucijo za sistematično in ciljno usmerjeno izvajanje programov in ukrepov na področju tehnološkega razvoja in inovativnosti (povezanost z gospodarstvom in razvojno politiko, delovanje na podjetniških načelih, oblikovanje sodobnih mehanizmov podpore tehnološkemu razvoju in inovativnosti);

-

oblikovati nacionalni inovacijski sistem (NIS) ter izvajati slovensko regionalno inovacijsko strategijo v povezanosti podjetij, univerz, raziskovalnih inštitutov, podpornih institucij in vlade; sprejeti podzakonske akte za vzpostavitev centralnega registra organizacij – posrednikov pri prenosu znanja;

-

celovito revidirati zakonodajo, ki ne spodbuja inovativnosti, ter spodbujati ustanavljanje domačih in tujih visokotehnoloških in inovativnih podjetij;

-

s sredstvi iz strukturnih skladov EU oblikovati specifične finančne instrumente spodbud, prilagojene za inovativna in razvojno usmerjena podjetja;

-

z združitvijo in preoblikovanjem obstoječih skladov, prihodkov iz privatizacije in sodelovanjem zasebnega sektorja oblikovati finančne instrumente (npr. sklad tveganega kapitala ipd.) za financiranje visokotehnoloških malih in srednjih podjetij;

-

dvigniti informacijsko pismenost in zagotoviti dostopnost do sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij in storitev ter spletnih storitev za državljane in podjetja;

-

uvajati prilagodljivejše oblike dela in dela na daljavo ter razvijati in spodbujati oblike zaposlovanja, ki izkoriščajo zmožnosti informacijske družbe.

Naloge delodajalcev:

-

spodbujati vlaganja v tehnološki razvoj, raziskave, znanje, človeški kapital, organizacijo, trženje in druge podjetniške dejavnosti;

-

povečati stopnjo inovativnosti in spodbujati razvoj novih trajnostno naravnanih tehnologij;

-

povečati uporabo novih tehnologij v delovnih/proizvodnih procesih (zlasti informacijskih);

-

povečati podjetniško sodelovanje;

-

sodelovati in povezati se z univerzami, visokošolskimi zavodi, raziskovalnimi institucijami, javnim sektorjem in raziskovalnimi agencijami v državi;

-

spremljati in se odzivati na domače in tuje razpise na raziskovalnem in tehnološkem področju;

-

povečati delež raziskovalnega in razvojnega osebja v gospodarstvu;

-

vključiti se v različne oblike javnega in zasebnega partnerstva pri izvajanju raziskovalno-razvojnih projektov.

Nalogi sindikatov:

-

sodelovali pri izvajanju in spremljanju raziskovalnega in razvojnega programa v skladu s Strategijo razvoja Slovenije;

-

spodbujali nagrajevanje inovatorjev v podjetjih.

6. KONKURENČNO GOSPODARSTVO IN HITREJŠA GOSPODARSKA RAST

Višja stopnja gospodarske razvitosti in zaposlenosti je podlaga za izboljšanje socialne varnosti, zmanjšanje socialnega tveganja za najranljivejše skupine, hitrejši razvoj najbolj zaostalih regij in povečanje kakovosti okolja. Vse to bo zagotovilo kakovostnejše življenje in človekov razvoj. Strinjamo se, da uresničitev tega cilja zahteva ukrepe za večjo globalno konkurenčnost gospodarstva, večjo institucionalno prilagodljivost in inovativnost celotne družbe, ustvarjalno ozračje ter povečano zanimanje in prijaznejše okolje za razvoj podjetništva. Pri tem pa je nujno treba upoštevati načela trajnostnega razvoja, ki se uporabljajo tako, da spodbujajo razvoj in globalno konkurenčnost gospodarstva. Pri njihovem upoštevanju je treba prednostno ščititi širši interes družbe in obstoječega gospodarstva, posebno industrije, skupaj z dejansko časovno, materialno in tehnološko zmožnostjo prenove in razvoja.

Naloge vlade:

-

spodbujati povečanje konkurenčnosti in inovativnosti: vzpostaviti enostaven, pregleden, ustrezno prilagodljiv in na ključne cilje osredotočen sistem spodbujanja konkurenčnosti;

-

spodbujati in razvijati inovativno okolje in inovativnost, tudi z davčnimi spodbudami;

-

z ukrepi spodbujanja tehnološkega razvoja, izobraževanja in usposabljanja podpreti naložbe in strateške projekte, ki so naravnani razvojno in trajnostno ter s povezovalnimi mrežami ugodno učinkujejo na regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni;

-

spodbujati podjetništvo, razvoj podjetništvu prijaznega podpornega okolja in podjetniške kulture;

-

poenostaviti pravila in postopke, ki bodo povečali učinkovitost pri črpanju domačih sredstev in sredstev strukturnih skladov EU, namenjenih povečanju konkurenčnosti, ter povezovati različne načine dodeljevanja državnih spodbud;

-

pripraviti nov program za pospeševanje podjetništva in konkurenčnosti podjetij, ki vključuje široko paleto finančnih instrumentov, namenjenih ustanavljanju, širitvi in razvoju podjetij;

-

pripraviti zakon o finančni udeležbi zaposlenih;

-

spodbujati neposredne tuje naložbe (NTI);

-

vzpostaviti industrijske/tehnološke cone na privlačnih lokacijah, zmanjšati administrativne ukrepe za tuje in domače vlagatelje ter spodbujati razvoj v konkretnih regijah;

-

uvesti učinkovite modele in ukrepe za spodbujanje internacionalizacije malih in srednjih podjetij (podpora predstavitvenim dejavnostim podjetij in vzpostavitev opornih točk slovenskega gospodarstva v tujini);

-

prispevati k razbremenitvi gospodarstva;

-

ustanoviti pokrajine, ki bodo imele pristojnost in sredstva (po načelu proračunske decentralizacije) za spodbujanje lastnega razvoja;

-

krepiti razvoj policentričnega urbanega sistema in regionalnih središč (zlasti središč državnega pomena), oblikovati (inovativne) regije ter spodbujati regionalna gospodarstva s tehnološkimi parki in podjetniškimi inkubatorji;

-

vzpostaviti ustrezno infrastrukturo, vključno s cestnim in železniškim omrežjem, ki bo zaokrožila celovitost našega prostora, zagotovila razvoj gospodarstva in blaginjo naše skupnosti;

-

oblikovanje ukrepov za preprečevanje dela na črno in njihovo dosledno izvajanje;

-

vključevanje v projekte javno-zasebnega partnerstva na gospodarskem področju, ob upoštevanju načela preglednosti in v skladu s politiko, ki se bo usklajevala med socialnimi partnerji.

Naloge delodajalcev:

-

zagotavljati delovne pogoje za doseganje večje produktivnosti, da se poveča konkurenčnost;

-

zaposlenim omogočiti dodatno usposabljanje, izpopolnjevanje in izobraževanje s področja dejavnosti podjetja;

-

tvorno sodelovati s socialnimi partnerji glede ključnih usmeritev v Strategiji razvoja Slovenije;

-

spremljati učinke sistema za spodbujanje konkurenčnosti ter seznanjati vlado in socialne partnerje o izsledkih.

Naloge sindikatov:

-

sodelovati pri pripravi predpisov, ki bodo urejali finančno udeležbo zaposlenih;

-

sodelovati pri pripravi politike oblikovanja javno-zasebnega partnerstva;

-

spodbujati širitev znanja in rabe informacijske in komunikacijske tehnologije;

-

opozarjati na neustrezne delovne razmere zaposlenih.

7. ZAPOSLOVANJE IN TRG DELA

Pri izzivih, s katerimi se spoprijemajo politike na področju trga dela in zaposlovanja, je ena od pomembnejših nalog zagotavljanje prožnejšega in varnejšega trga dela za učinkovitejše odzivanje na zunanje dejavnike, ki vplivajo na trg dela in zaposlovanje, ter povečanje prilagodljivosti gospodarstva ob vse večji izpostavljenosti konkurenčnim pritiskom na svetovnih trgih.

Pri uveljavljanju sprememb na tem področju je treba poskrbeti za medsebojno povezanost razvojne in investicijske politike, davčne in dohodkovne politike, sistemov izobraževanja in usposabljanja ter zaposlitvene in socialne politike. Pri tem je izjemnega pomena, predvsem pri uveljavljanju prožnejšega trga dela, vzdrževanje ravnotežja med prožnostjo in varnostjo oziroma vzpostavljanje sistema tako imenovane prožne varnosti. Tega ni mogoče zagotavljati zunaj okvirnih možnosti socialne države, učinkovitega in strokovnega organiziranja ter delovanja pristojnih institucij.

Spodbujali bomo uporabo zakonsko predvidenih prožnih zaposlitvenih oblik za večjo mobilnost v zaposlitvi in poklicih, ker se v praksi vse premalo uveljavljajo. Se pa zavedamo, da na prožnost trga dela vpliva predvsem geografska in poklicna mobilnost posameznikov, ki nastopajo na njem, ter njihova prilagodljivost novim razmeram. Ta pa je predvsem odvisna od njihove usposobljenosti in širine znanja ter uporabnosti njihovih veščin. Zato bomo vlada in socialni partnerji usmerjali vse več sredstev in ukrepov v izboljšanje teh dejavnikov prožnosti trga dela.

V okviru Ekonomsko-socialnega sveta bomo pripravili sporazum o uveljavljanju sistema prožne varnosti v Republiki Sloveniji.

Socialni partnerji in vlada ugotavljamo, da je delo na črno še vedno problem, zato se bomo vsi podpisniki po svojih možnostih in pristojnostih zavzemali za njegovo preprečevanje.

Naloge vlade:

-

omogočati dejavno vlogo socialnih partnerjev pri sprejemanju odločitev in izvajanju politik na področju trga dela in zaposlovanja;

-

oceniti možnosti za uveljavitev posebnih skladov za zavarovanje v primeru brezposelnosti ter izvajanje drugih funkcij trga dela in načina njihovega financiranja;

-

pripraviti ukrepe aktivne politike zaposlovanja;

-

ustvarjati možnosti in spodbujati večjo uporabo razpoložljivih načinov prožnega zaposlovanja (delo za krajši delovni čas, delitev delovnega mesta, prožna izraba delovnega časa, delo na domu in delo na daljavo) ob zagotavljanju primernega razmerja med prožnostjo in varnostjo zaposlitve;

-

spremeniti pasivne ukrepe v aktivne ukrepe na trgu dela, ki bodo omogočili vključitev in zaposlovanje ter preprečevali socialno izključenost skupin, ki so na tem dela v najtežjem položaju (dolgotrajno ali pogosto brezposelni, starejši od 55 let, mladi, ki končajo ali prekinejo šolanje, ženske in invalidi); okrepiti programe prekvalifikacij ter programe poklicnega usmerjanja in načrtovanja kariere;

-

sprejeti ukrepe, ki bodo spodbujali povečanje splošne stopnje delovne aktivnosti, predvsem starejših, mladih in žensk, ter izboljšanje vključevanja teže zaposljivih in invalidov;

-

spodbujati enake možnosti žensk in moških pri zaposlovanju, izobraževanju in usposabljanju ter usklajevanju poklicnega in družinskega življenja;

-

spodbujati preusposabljanje, dodatno izobraževanje in zaposlovanje delavcev z neustrezno, nedokončano ali nezadostno izobrazbo in oseb, ki se srečujejo z drugimi ovirami pri vstopu na trg dela, ter preprečevati njihovo zapostavljanje;

-

spodbujati geografsko in poklicno mobilnost na trgu dela, zato pa povečati mobilnost med sektorji in regijami tudi v sodelovanju z razvojno-raziskovalnimi institucijami;

-

spodbujati raznovrstne oblike dela, vključno s prilagodljivim delovnim časom, ki omogočajo razvoj kariere, ravnotežje med delom in družino ter ravnotežje med prožnostjo in varnostjo;

-

zmanjševati strukturno neskladje na trgu dela z ustrezno politiko rednega izobraževanja, hitrejšim uvajanjem vseh drugih oblik izobraževanja in usposabljanja ter priznavanjem pridobljenega znanja in usposobljenosti pri zaposlitvi, tudi z nacionalnimi poklicnimi kvalifikacijami;

-

razvijati zaposlovanje v okviru netržnih zaposlitev oziroma socialnega podjetništva in zadrug;

-

zagotavljati ustrezno zakonodajo in nadzor nad opravljanjem dejavnosti agencij za zaposlovanje;

-

pripraviti ustrezne zakonske rešitve za male delodajalce;

-

oceniti in na podlagi soglasja socialnih partnerjev izvesti potrebne spremembe glede zavarovanja za primer brezposelnosti;

-

zmanjšati število administrativnih postopkov in prilagoditi kvotne omejitve pri zaposlovanju visokokvalificiranih tujih delavcev glede na potrebe in na preostale profile;

-

spodbujati zaposlovanje za nedoločen čas;

-

preprečevati zaposlovanje na črno;

-

urediti študentsko delo tako, da ne bo nelojalno konkuriralo drugim oblikam začasnega dela ter da bo zagotavljalo študentom potrebno zavarovanje in iz tega izhajajoče pravice;

-

urediti zaposlovanje družbenikov v enoosebnih družbah;

-

sprejeti ukrepe, ki bodo spodbujali sodelovanje med delodajalci in izobraževalnimi ustanovami.

Naloge delodajalcev:

-

vključevati se v programe aktivne politike zaposlovanja;

-

zaposlovati v skladu z veljavno zakonodajo;

-

zavzemati se za udejanjenje specifičnega statusa manjšega delodajalca, sodelovati z izobraževalnimi ustanovami;

-

spodbujati vseživljenjsko učenje pri delodajalcih s področja dejavnosti podjetja;

-

povečevati storilnost z izdatnejšim vlaganjem v razvoj človeških virov;

-

pravočasno napovedovati potrebe po novih zaposlitvah;

Socialni sporazum za obdobje 2007–2009

Časovnica