2779. Uredba o merilih in kriterijih za določitev delovnih mest, za katera je obvezna vključitev v dodatno pokojninsko zavarovanje
Na podlagi drugega odstavka 282. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99, 72/00, 81/00, 124/00, 52/01, 109/01, 11/02, 108/02, 110/02, 114/02, 29/03 in 40/03 – odl. US) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o merilih in kriterijih za določitev delovnih mest, za katera je obvezna vključitev v dodatno pokojninsko zavarovanje
S to uredbo se določajo merila in kriteriji, na podlagi katerih posebna komisija iz četrtega odstavka 282. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za ugotavljanje obveznosti dodatnega pokojninskega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: komisija) določa delovna mesta, za katera je obvezna vključitev v dodatno pokojninsko zavarovanje, oziroma ugotovi, da za delovna mesta niso več podani pogoji za obvezno vključitev v dodatno pokojninsko zavarovanje.
II. MERILA IN KRITERIJI ZA DOLOČITEV DELOVNIH MEST, ZA KATERA JE OBVEZNA VKLJUČITEV
V DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
Delovna mesta, za katera je obvezna vključitev v dodatno pokojninsko zavarovanje, so tista delovna mesta, na katerih zavarovanci opravljajo:
a)
posebno težka in zdravju škodljiva dela ali
b)
dela, ki jih po določeni starosti ni možno več uspešno opravljati.
(1)
Komisija določi delovna mesta iz prve alinee prejšnjega člena v primerih, ko so izpolnjeni naslednji pogoji:
-
da obstajajo v zvezi z opravljanjem del znatnejši škodljivi vplivi na zdravstveno stanje in delovno zmožnost delavcev, kljub temu, da so bili uporabljeni vsi splošni in posebni varstveni ukrepi, določeni s predpisi, in drugi ukrepi, s katerimi jih je mogoče odpraviti ali zmanjšati;
-
da opravljajo delavci dela v težkih in zdravju škodljivih razmerah neposredno ob virih škodljivih vplivov v nepretrganem delovnem procesu;
-
da se opravlja delo v okoliščinah iz prejšnjih dveh alinej polni delovni čas, pri tem pa se za polni delovni čas šteje tudi krajši polni delovni čas, določen z zakonom in kolektivnimi pogodbami za tista delovna mesta, pri katerih obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare.
(2)
Komisija določi delovna mesta iz druge alinee prejšnjega člena v primerih, ko je uspešno opravljanje dejavnosti omejeno z določeno starostjo, ker gre za dela v tistih poklicih, v katerih fiziološke funkcije organizma zaradi narave in teže dela ter procesov staranja v tolikšni meri pešajo, da delavcu onemogočajo uspešno opravljanje iste poklicne dejavnosti po določeni starosti.
(1)
Delovna mesta, za katera je obvezna vključitev v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, se določijo kot izjemni in skrajni varnostni ukrep v primerih, ko se ugotovi, da z vsemi predhodnimi varnostnimi ukrepi in normativi ni bilo mogoče v celoti odpraviti ali zmanjšati težkih in zdravju škodljivih delovnih razmer in delovnega okolja.
(2)
Če se delovne razmere toliko izboljšajo in škodljivi vplivi delovnega okolja toliko zmanjšajo, da niso več izpolnjeni pogoji iz prejšnjega člena, komisija ugotovi, da za takšna delovna mesta ni več obvezna vključitev v dodatno zavarovanje.
(3)
Pri določanju delovnih mest, za katera je obvezna vključitev v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, se dosledno upoštevajo delovne razmere na določenih delih oziroma nalogah pri posameznih delodajalcih.