Nalaganje dokumenta...

Pravilnik o določitvi varnostnih standardov poslovanja sodišč

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 41-2231/2007, stran 5672 DATUM OBJAVE: 11.5.2007

VELJAVNOST: od 12.5.2007 do 18.12.2025 / UPORABA: od 12.5.2007

RS 41-2231/2007

Verzija 2 / 2

Čistopis se uporablja od 19.12.2025 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 19.2.2026 je:

ČISTOPIS
AKTUALEN

UPORABA ČISTOPISA
OD 19.12.2025

DO nadaljnjega

Prikaži čistopis, ki se uporablja na dan

Vplivi
Čistopisi

rev

- 1
- 1
- 1
- 2
- 2
- 2

fwd

2231. Pravilnik o določitvi varnostnih standardov poslovanja sodišč

Na podlagi 73.b člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za pravosodje

P R A V I L N I K
o določitvi varnostnih standardov poslovanja sodišč

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(Vsebina pravilnika)

Ta pravilnik določa varnostne standarde poslovanja sodišč v Republiki Sloveniji, ki zagotavljajo oblike in obseg varovanja ter stopnjo varnosti na sodiščih.

2. člen

(Pojem varnosti)

Varnost na sodišču je stanje, ki je primerno, da se ohranja funkcija in namen sodišča, ter varnost oseb, premoženja in podatkov, ki se nahajajo na sodišču in okolici, pred nevarnostmi.

3. člen

(Varnostna arhitektura sodišča)

(1)

Varnostno arhitekturo na sodiščih predstavljajo sistemi tehničnega varovanja, oblike in obseg fizičnega varovanja, sodoben informacijski sistem, varnostna kultura zaposlenih, vsebina varnostnih dokumentov in izvedeni varnostni ukrepi.

(2)

Varnostna arhitektura se vzpostavlja na način, da izraža dostojanstvo sodišča, istočasno z zagotavljanjem vseh elementov varnosti pa mora predstavljati odprto in prijazno varnostno atmosfero za zaposlene ter stranke na sodišču in ne sme delovati odbijajoče.

4. člen

(Vzpostavljanje varnostne arhitekture)

Sodišča vzpostavijo varnostno arhitekturo samostojno, glede na velikost, lego, položaj, pomen in oceno ogroženosti.

5. člen

(Sorazmernost)

(1)

Varnostna arhitektura sodišč se vzpostavlja načrtno, sorazmerno in v celoti po veljavnih varnostnih standardih pri novogradnjah in večjih prezidavah, predelavah in adaptacijah sodišča ter je sestavni del projekta.

(2)

Varnostna arhitektura pri obstoječih prostorskih rešitvah sodišč se nadgrajuje z varnostnimi ukrepi ter sistemi sorazmerno oceni ogroženosti, načrtu potreb in razpoložljivim finančnim sredstvom Ministrstva za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) in sodišč.

(3)

Elementi varnostne arhitekture sodišč imajo medsebojni vpliv ter so funkcionalno soodvisni, zato se morajo načrtovati sorazmerno tako, da predstavljajo povezljivo celoto.

6. člen

(Optimalna varnost)

(1)

Varnostna arhitektura vsakega sodišča mora zagotavljati optimalno varnost sodnikov, sodnega osebja, strank in drugih oseb na sodišču.

(2)

Optimalna varnost pomeni najbolj primerno in ustrezno uvajanje oblik fizičnega in tehničnega varovanja sodišča ter izvajanje ostalih varnostnih ukrepov glede na oceno ogroženosti poslovanja sodišča.

7. člen

(Varnostna kultura)

(1)

Za vzpodbujanje varnostne kulture, spoštovanje ter izvajanje varnostnih ukrepov in navodil, ki jih izda predsednik sodišča in za samozaščitno obnašanje skrbijo vsi zaposleni na sodišču.

(2)

O oceni potrebnih posebnih varnostnih ukrepov v povezavi s sodnim postopkom odloča predsednik sodišča v okviru svojih pristojnosti na podlagi lastnega preudarka ali na predlog sodnika, kateremu je zadeva dodeljena. Vsak sodnik je glede na konkretni sodni postopek ali preiskovalno dejanje dolžan proučiti zadostnost varnostnih ukrepov za zagotavljanje lastne varnosti in varnosti ostalih udeležencev v postopku.

8. člen

(Svetovanje)

Zaposleni na ministrstvu v okviru svojih pooblastil in delovnih dolžnosti nudijo predsedniku sodišča strokovne nasvete tako, da se vzpostavi vzorno sodelovanje pri vzpostavljanju varnostne arhitekture na sodišču in pri tem upošteva dobre prakse in izkušnje v Republiki Sloveniji in tujini.

2. VARNOSTNI STANDARDI

9. člen

(Uporaba varnostnih standardov)

Pri vzpostavitvi, posodobitvi oziroma nadgradnji varnostnih sistemov in varnostnega poslovanja sodišč se uporabljajo uveljavljeni nacionalni varnostni standardi ter veljavna zakonodaja.

10. člen

(Področja uvajanja varnostnih standardov)

Vzpostavitev in nadgradnja varnostnega sistema sodišč je del celovite modernizacije pravosodnega sistema Republike Slovenije ob uvajanju standardov predvsem na področjih:

kakovosti,

varnosti in zdravja pri delu,

tehničnega varovanja (videonadzor, nadzor pristopa, protivlomno varovanje, varnostni nadzorni center, alarmni sistemi …),

fizičnega varovanja,

preventivno operativnega varovanja,

varovanja podatkov in nosilcev podatkov,

varovanja sodnega informacijskega sistema,

kakovosti varnostnih dokumentov,

varnostne kulture sodnikov in sodnega osebja in drugih področjih, ki vplivajo na zagotavljanje varnosti.

11. člen

(Standardi)

Standardi, ki so pomembni za varnost sodišč, so zlasti:

standard kakovosti ISO 9000:2000 (ISO 9001:2000, ISO 9004:2000);

ISO 10002:2004 – vodenje kakovosti – zadovoljstvo strank – navodila za reševanje pritožb;

okoljski standard SIST EN ISO 14001 in EMAS (Environmental Management and Audit Scheme);

standard varnosti in zdravja pri delu OHSAS 18001 (Occupational Health and Safetly Management System);

varnost in kakovost živil HACCP (Hazard Analysis and Critical Control Point System);

standard družbene odgovornosti SA 8000 (Social Accountability 8000);

standard varnostnih zahtev DIN 77200 – standard za ponudnike/izvajalce – outsourcing varnostnih storitev (varnostna podjetja – Wach – und Sicherheitsunternemen – Wus);

informacijski standard SIST BS 7799 – ISO/IEC 17799 Code of practice for Information Security Management – Drugi del: BS 7799 – 2:2002 Specification for information security management;

standard za varnostno nadzorne centre SIST BS 5979:2005 – Pravila ravnanja za sprejemne centre pri sprejemanju signalov iz varnostnih sistemov – vključuje popravek št. 1 (Remonte centres receiving signals from security systems – incorporating Corrigendum No. 1);

standardi tehničnega varovanja IEC EN – standardi za alarmne sistema EN 50136, SIST IEC 60839-5, SIST EN 50136-1-1, SIST IEC 60839-7-1 do SIST IEC 60839-7-7, SIST IEC 60839-7-11, SIST IEC 60839-7-12, SIST IEC 60839-7-20; standard pristopne kontrole EN 50133-1;

izvirno slovensko vodilo SIST-V 1208:2005 Električni alarmni sistemi – Tehnologija;

standard preprečevanja eksplozije SIST EN 1127-1:1998 – Eksplozivne atmosfere – Preprečevanje eksplozije in zaščita pred njo – 1. del: Osnovni pojmi in metodologija in

SIST IEC 61024-1-1:1998 – Zaščita objektov pred delovanjem strele – prvi oddelek: Vodilo A – izbira zaščitnih nivojev za sisteme zaščite in SIST IEC 61024-1-2:1998 – 2. oddelek: Vodilo B – Načrtovanje, namestitev, vzdrževanje in pregledovanje sistemov zaščite pred delovanjem strele.

3. OCENA OGROŽENOSTI

12. člen

(Izdelava, spreminjanje in dopolnitev)

(1)

Predsednik sodišča pri izdelavi ocene ogroženosti upošteva koncept varnosti sodišča, uveljavljene varnostne ukrepe, varnostne pojave na sodišču, pomen, velikost in lego sodišča ter druga dejstva, za katera presodi, da so pomembna pri izdelavi ocene ogroženosti.

(2)

Ocena ogroženosti se spreminja ali dopolnjuje glede na obliko, pogostost in intenzivnost deviantnih in drugih pojavov, ki spreminjajo stopnjo ogroženosti posameznega sodišča.