4331. Pravilnik o identifikaciji in registraciji prašičev
Na podlagi 114. in v zvezi s 109. in 110. členom zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02-ZDU-1 in 58/02-ZMR-1), ter na podlagi petega odstavka 16. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01 in 110/02-ZGO-1), petega odstavka 23. člena in četrtega odstavka 24. člena zakona o živinoreji (Uradni list RS, št. 18/02) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o identifikaciji in registraciji prašičev*
(1)
Ta pravilnik določa način identifikacije prašičev, spremljanje premikov prašičev, register prašičev na gospodarstvu (v nadaljnjem besedilu: RPG), centralni register prašičev (v nadaljnjem besedilu: CRPš) in registracijo imetnikov prašičev v evidenci imetnikov rejnih živali (v nadaljnjem besedilu: EIRŽ).
(2)
Vsi prašiči (v nadaljnjem besedilu: živali) v Republiki Sloveniji morajo biti označeni na način kot ga predpisuje ta pravilnik, vsi premiki pa sporočeni v CRPš tako, da je možno slediti izvoru skupine živali do izvornega gospodarstva.
(1)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
-
žival je vsaka žival iz vrste Sus scrofa domesticus,
-
skupinska identifikacijska številka (v nadaljnjem besedilu: SIŠ) je identifikacijska številka, s katero se označuje živali v skladu s tem pravilnikom,
-
imetnik prašičev je pravna ali fizična oseba, ki je, četudi samo začasno, odgovorna za živali; imetnik je lastnik živali oziroma se po pooblastilu lastnika ukvarja z rejo, varstvom, klanjem, nakupom, prodajo, prevozom, razstavljanjem ali drugo vrsto rabe živali,
-
gospodarstvo je kmetijsko ali drugo gospodarstvo oziroma objekt razen prevoznega sredstva, kjer se, četudi samo začasno, redijo oziroma zadržujejo živali,
-
KMG-MID gospodarstva je identifikacijska številka gospodarstva, ki jo dodeli Služba za identifikacijo in registracijo živali. Sestavljena je iz dvočrkovne oznake za Slovenijo "SI" in do devetmestne neponovljive številke,
-
pooblaščena organizacija je organizacija, ki v skladu s predpisi o veterinarstvu, o kmetijstvu oziroma o živinoreji opravlja dejavnost identifikacije in registracije živali kot javno službo,
-
klavnica je obrat, ki je registriran za zakol prašičev,
-
veterinarsko-higienska služba (v nadaljnjem besedilu: VHS) je fizična ali pravna oseba, ki opravlja dejavnost veterinarsko higienske službe v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarstvo,
-
trgovec z živalmi je pravna ali fizična oseba, ki kot dejavnost opravlja nakup in prodajo živali, ima reden promet s temi živalmi in od nakupa do prodaje teh živali oziroma premika s prejšnje do nove lokacije, ki nista v njegovi lasti, ne preteče več kot 30 dni.
3. člen
(služba za identifikacijo in registracijo živali)
(1)
Služba za identifikacijo in registracijo živali (v nadaljnjem besedilu: SIR) je služba v okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), ki je pristojna za implementacijo sistema identifikacije in registracije živali po tem pravilniku ter vodi evidenco imetnikov rejnih živali in centralni register prašičev.
(2)
SIR na spletnih straneh ministrstva objavlja operativne podrobnosti izvajanja tega pravilnika, vključno z načinom sporočanja podatkov iz 5., 11., 13., 14., in 16. člena tega pravilnika (formati datotek, obrazci, elektronsko sporočanje), katera morajo pooblaščene organizacije in imetniki prašičev upoštevati, navodila pa so v pisni obliki na voljo tudi na ministrstvu.
(3)
SIR mesečno oziroma sproti poroča ministru, pristojnemu za kmetijstvo(v nadaljnjem besedilu: minister), in Veterinarski upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS) o evidentiranih dogodkih v CRPš ter opaženih nepravilnostih.
II. CENTRALNI REGISTER PRAŠIČEV
4. člen
(centralni register prašičev – CRPš)
(1)
CRPš je ažuren računalniško voden register, iz katerega so razvidni zlasti naslednji podatki o:
-
staležu prašičev na gospodarstvu, ki jih imetniki prašičev sporočajo v skladu s 16. členom tega pravilnika,
-
premikih živali z enega na drugo gospodarstvo, ki jih imetniki prašičev sporočajo v skladu z 11., 12., 13. in 14. členom tega pravilnika,
-
operativnih podatkih o označevanju živali,
-
nadzoru nad izvajanjem določb tega pravilnika,
-
izvajalcih nalog javne službe na področju označevanja in registracije prašičev,
-
osebah, ki imajo dostop do podatkov iz CRPš.
(2)
SIR za vsako gospodarstvo enkrat letno izda izpis iz CRPš, ki velja kot potrdilo o vpisu podatkov po tem pravilniku.
5. člen
(evidenca imetnikov rejnih živali)
(1)
Ministrstvo vodi evidenco imetnikov rejnih živali, v katero morajo biti vpisana vsa gospodarstva in imetniki prašičev.
(2)
Za vpis v EIRŽ je dolžan poskrbeti imetnik prašičev, ki je odgovoren za živali na gospodarstvu. V EIRŽ se imetnik prašičev vpiše na podlagi zahtevka, iz katerega morajo biti razvidni naslednji podatki:
-
osebno ime oziroma firma ter naslov oziroma sedež imetnika prašičev,
-
enotna matična številka občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO) oziroma matična številka poslovnega subjekta imetnika prašičev,
-
davčna številka imetnika prašičev,
-
lokacija gospodarstva (npr. naslov, parcelna številka, geografske koordinate),
-
KMG-MID, če se gospodarstvo navezuje na registrirano kmetijsko gospodarstvo,
-
KMG-MID gospodarstva, če ga že ima.
(3)
V evidenco se lahko vpišejo tudi:
-
tip in kapaciteta proizvodnje,
-
druge kontaktne informacije (telefonska številka, kontaktni poštni naslov ipd.).
(4)
Vpis v EIRŽ je pogoj za registracijo premikov prašičev. Imetniki prašičev na novoustanovljenih gospodarstvih se morajo vpisati v EIRŽ še pred prihodom živali na gospodarstvo.
(5)
Gospodarstva, ki so vpisana v evidence s področja kmetijstva, ki se vodijo v okviru ministrstva in iz katerih je razvidno, da imetnik na gospodarstvu redi prašiče, se v EIRŽ vpišejo po uradni dolžnosti.
(6)
Določbe iz drugega do četrtega odstavka tega člena ne veljajo za gospodarstva, kjer se naenkrat redi en prašič za lastno domačo uporabo in kjer se žival ne premika z gospodarstva. Tako gospodarstvo se v EIRŽ evidentira na osnovi prijave premika živali na to gospodarstvo in se mu dodeli KMG-MID gospodarstva.
6. člen
(označitev živali)
(1)
Imetnik je odgovoren, da so vse živali na gospodarstvu pravilno označene. Živali označuje imetnik sam, lahko pa to zanj opravi pooblaščena organizacija. Označitev živali mora biti trajna in razpoznavna skozi celo življenjsko dobo živali.
(2)
Živali je treba označiti čimprej po rojstvu, vendar najkasneje pred premikom z rojstnega gospodarstva na drugo gospodarstvo.
(3)
Živali se označuje z namestitvijo ušesne znamke iz 7. člena tega pravilnika v desno uho. Na ušesni znamki je odtisnjena kratica "MKGP" in SIŠ. SIŠ je sestavljena iz dvočrkovne kode za Slovenijo "SI" in zadnjih šestih številk KMG-MID gospodarstva, na katerem se živali označujejo.
(4)
Namesto na način, določen s prejšnjim odstavkom, se lahko živali označuje tudi s tetoviranjem v desno uho ali na desno stran hrbta tik za plečem. Gospodarstva, kjer se živali tetovira, morajo biti vpisana v posebno evidenco, ki jo vodi SIR. Vpis se izvede na osnovi zahtevka za tetoviranje, ki ga imetnik prašičev odda na SIR. Gospodarstvu se ob vpisu dodeli krajša SIŠ za tetoviranje.
(5)
V desnem ušesu in na desni strani hrbta ne smejo prašiči imeti nobenih oznak, razen predpisanih v tem pravilniku.
(6)
Če se označitev pri živalih, ki morajo po tem pravilniku biti označene, izgubi ali postane nečitljiva, se žival na gospodarstvu, kjer je bilo to opaženo, nemudoma označi na novo. Uporabi se SIŠ, ki se uporablja na gospodarstvu, na katerem se žival označuje. Ponovna označitev živali mora biti vpisana v RPG na način kot ga določa 5. točka drugega odstavka 10. člena tega pravilnika.
(1)
Ušesna znamka za prašiče mora biti okrogla, premera najmanj 28 mm, rumene barve in sestavljena iz moškega in ženskega dela, ki se ob uporabi spojita in ju ni več možno ponovno uporabiti. Na moškem delu ušesne znamke mora biti v črni barvi odtisnjeno:
-
kratica pristojnega organa (MKGP) v velikosti 3 mm,
-
SIŠ iz tretjega odstavka prejšnjega člena v velikosti najmanj 6 mm.
(2)
Na ženskem delu ušesne znamke je lahko tudi druga vsebina (npr. individualna identifikacijska številka živali).
(3)
Ušesna znamka mora izpolnjevati še naslednje pogoje:
-
ušesna znamka mora biti plastična, brez ostrih robov in grobih površin, ki bi povzročale draženje kože, in iz neškodljivega materiala, odpornega na staranje, vremenska nihanja in hlevske pogoje. Obstojnost barve, prožnost materiala in trdnost spoja morajo trajati celo življenjsko dobo živali,
-
konica mora biti ostra in primerne trdote, da zlahka prebode uho. Material ne sme biti koroziven in ne sme povzročati vnetij na mestu vboda, zagotovljeni morajo biti optimalni pogoji za celjenje rane,