Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za...

1683. Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2006-2010 (ReNPSV06-10)

Na podlagi 2. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 36/04 - uradno prečiščeno besedilo, 69/05 - odločba US in 21/06 - odločba US) in 109. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 35/02 in 60/04) je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 31. marca 2006 sprejel

R E S O L U C I J O
O NACIONALNEM PROGRAMU SOCIALNEGA VARSTVA ZA OBDOBJE 2006–2010 (ReNPSV06-10)

I. OSNOVNA IZHODIŠČA

Temeljno izhodišče politike socialnega varstva države in lokalnih skupnosti tudi v obdobju 2006–2010 ostaja predvsem zagotavljati take razmere oziroma pogoje, ki bodo posameznikom v povezavi z drugimi osebami v družinskem, delovnem in bivalnem okolju omogočale ustvarjalno sodelovanje in uresničevanje njihovih razvojnih možnosti, da bodo s svojo dejavnostjo dosegali t`ako raven kakovosti življenja, ki bo primerljiva z drugimi v okolju in bo ustrezala merilom človeškega dostojanstva. Kadar si posamezniki zaradi delovanja zunanjih in notranjih dejavnikov ne morejo sami zagotoviti socialne varnosti in blaginje, so upravičeni do pomoči. Vse strokovne službe in druge ustanove pa morajo pri odločanju o pomoči upoštevati načelo subsidiarnosti, kar pomeni, da je za socialno varnost in svojo blaginjo ter blaginjo svoje družine predvsem odgovoren vsak sam.

Načela za izvajanje sistema socialnega varstva so:

-

zagotavljanje človekovega dostojanstva,

-

socialna pravičnost,

-

solidarnost in

-

odgovornost posameznika za zagotavljanje lastne socialne varnosti in socialne varnosti njegovih družinskih članov.

Vodila pri delovanju na vseh ravneh so:

-

enak dostop in enake možnosti,

-

prostovoljnost vključitve,

-

prosta izbira,

-

individualna obravnava,

-

gospodarno ravnanje s proračunskimi sredstvi,

-

dogovarjanje med izvajalci in uporabniki.

Sistem socialnega varstva predstavljajo:

-

programi, katerih namen je preprečevati nastajanje socialnih težav (preventivni programi),

-

programi, storitve (znotraj ali zunaj mreže javne službe) in prejemki, ki so namenjeni ljudem v socialnih težavah,

-

javna pooblastila, naloge in ukrepi, ki jih izvajalcem socialnega varstva nalagajo zakoni in drugi predpisi.

Programe, ki jih spodbujajo država in lokalne skupnosti, določajo ta nacionalni program socialnega varstva za obdobje 2006–2010 (v nadaljevanju besedila: NPSV), drugi akti državnih organov ali akti lokalnih skupnosti (dopolnilni programi). Sredstva za spodbujanje teh programov se zagotavljajo izvajalcem.

Storitve socialnega varstva, ki jih zagotavljajo država in lokalne skupnosti, določa zakon (storitve javne službe). Programe, ki jih v celotni državi zagotavljajo država in lokalne skupnosti, določa zakon in NPSV (programi javne službe). Upravičenost do storitev in vključitve v program je odvisna od socialnih razmer in osebnostnih stanj, ki utemeljujejo potrebo po storitvi oziroma vključitvi v program. Ob pogojno enakih socialnih razmerah ali osebnostnih stanjih je pravica do storitev oziroma vključitve v program lahko:

-

dostopna vsem brezplačno ali pa

-

dohodkovno odvisna ali dostopna vsem za plačilo, katerega višina je odvisna od plačilne sposobnosti.

Višina in način plačila se določita tako, da plačilna nesposobnost ni ovira pri uveljavljanju storitve oziroma vključitvi v program.

Socialni prejemki, ki so kot pravica zagotovljeni vsem, in pogoji za njihovo prejemanje se na ravni države določijo z zakonom, na ravni lokalne skupnosti pa z aktom lokalne skupnosti. Pogoji se določijo tako, da je upravičenost odvisna od dohodkovnih ali drugih socialnih razmer. Do posameznih prejemkov, storitev in vključitev v programe so upravičeni državljani Republike Slovenije, ki prebivajo v državi ali se imajo vanjo namen vrniti, ter tujci, ki v državi prebivajo zakonito.

Namen programov in storitev, ki se izvajajo, ter prejemkov, ki se zagotavljajo v okviru sistema socialnega varstva je:

-

omogočanje in povečevanje socialne vključenosti,

-

krepitev moči uporabnikov sistema socialnega varstva in razvijanje sposobnosti za njihovo vsakdanje življenje,

-

pomoč in oskrba v primerih nezmožnosti opravljanja nujnih življenjskih opravil,

-

zagotavljanje temeljne socialne varnosti v kriznih obdobjih izpada drugih virov za življenje,

-

zagotavljanje enakih možnosti žensk in moških,

-

preprečevanje revščine.

V izvajanje sistema so vključeni:

-

država, lokalne skupnosti in institucije socialnega zavarovanja kot regulatorji in financerji,

-

javne, zasebne in nevladne organizacije kot izvajalci,

-

posamezniki, družina, sorodstvo, organizacije za samopomoč, prostovoljske organizacije in drugi, ki sestavljajo socialna omrežja uporabnikov sistema socialnega varstva, pri programih, namenjenih invalidom, pa še zlasti invalidske in humanitarne organizacije.

Sredstva za plačilo izvajanja storitev in programov zagotavljajo financerji, in sicer: za upravičence do brezplačnih storitev samim izvajalcem, za izvajanje storitev in programov, ki so povezani s plačilom, pa neposredno upravičencem.

II. MAKROEKONOMSKI IN SOCIALNI VIDIKI RAZVOJA SLOVENIJE

Kot članica EU bo Slovenija v obdobju 2006–2010 svoje nacionalne cilje dosegala v okviru skupnih evropskih politik in strategij. Da bi do leta 2010 postali najbolj dinamična in konkurenčna družba, ki bo temeljila na znanju, družba, za katero bodo značilni gospodarska rast z novimi delovnimi mesti, socialna vključenost in varovanje okolja, ostajajo temeljni cilji evropske politike iz lizbonske strategije, zapisane leta 2000. Prenovljena lizbonska strategija iz leta 2005 za uresničitev teh ciljev prinaša nove spodbude in osredotočenje na gospodarsko rast ter odpiranje novih delovnih mest.

K uresničevanju te strategije smo se zavezali tudi v Sloveniji in če bomo pri tem uspešni, bo to pomembno vplivalo tudi na politiko socialnega varstva. Zato NPSV upošteva razvojni okvir, ki ga predvideva prenovljena lizbonska strategija s predvidenimi spremembami. Prav tako NPSV ustreza viziji in ciljem razvoja Slovenije, ki so opredeljeni v Strategiji razvoja Slovenije za obdobje 2006–2013. Strategija poudarja, da je dolgoročni cilj Slovenije trajnostno izboljšanje blaginje njenih prebivalcev, za to pa je treba v naslednjih desetih letih preseči povprečno gospodarsko rast razvitosti v EU in zmanjšati tveganja na področju socialne varnosti.

Doseženo stopnjo razvoja, pomembno za oblikovanje politike socialnega varstva, označujejo naslednje okoliščine:

-

sorazmerno ugodna raven socialne varnosti, stopnja socialne zaščite se že dalj časa povečuje, stopnja tveganja revščine se znižuje, dohodkovna neenakost v primerjavi z drugimi državami EU ni velika in se že nekaj časa ne povečuje;

-

življenjska doba se podaljšuje, stopnja rodnosti je nizka, prebivalstvo se stara, medgeneracijska solidarnost postaja vse pomembnejša;

-

delež neaktivnega prebivalstva je prevelik, stopnja izobrazbe še prenizka, vseživljenjsko učenje preslabo razvito.

Upoštevajoč lizbonsko strategijo in Strategijo razvoja Slovenije naj bi v Sloveniji, podobno kakor v Uniji, v obdobju, za katerega je pripravljen ta NPSV, obstajala naslednja razvojna gibanja:

-

hitra rast BDP na prebivalca, tako da bi v desetih letih presegli povprečno raven gospodarske razvitosti EU (v obdobju 2006–2013 povprečno 5,3-odstotno stopnjo gospodarske rasti, kar naj bi dosegli zlasti s pospešeno rastjo po letu 2007),

-

povečanje zaposlenosti, zlasti starejših in mladih iskalcev zaposlitve (s tem da bo ciljna 70-odstotna zaposlenost po Strategiji razvoja Slovenije predvidoma dosežena šele leta 2013 in ne leta 2010, kar je kot cilj zastavljeno v lizbonski strategiji), ter nadaljnje zmanjševanje brezposelnosti (pod 4% do leta 2013),

-

večja vključenost mladih in odraslih v izobraževanje (v starosti 15–19 let 80-odstotna vključenost, v starosti 19–23 let 55-odstotna vključenost), izboljševanje izobrazbene strukture in več vseživljenjskega učenja,

-

podaljševanje življenjske dobe, staranje in nadaljnje spreminjanje strukture prebivalcev, posledica česar bo zmanjševanje deleža prebivalstva v starosti 15–64 let ter povečevanje deleža prebivalstva v starosti nad 65 in nad 80 let,

-

hitrejši razvoj storitvenih dejavnosti, med javnimi storitvami zlasti v zdravstvu, socialnem varstvu in izobraževanju,

-

hitrejši razvoj tržno usmerjenih storitev tudi na področju "socialnih" storitev ter odpravljanje ovir na notranjem trgu EU,

-

deregulacija, decentralizacija in debirokratizacija države, usmeritev v vzpostavitev sistemov, ko bo država oblikovala cilje, politiko in regulativo, izvedbo pa bo vedno bolj prepuščala podjetniški javno-zasebni mreži organizacij, ki uporabljajo javne in zasebne vire financiranja.

Strategija razvoja Slovenije glede na navedeno opozarja, da bo obdobje, ki je pred nami, v celotni socialni politiki zahtevalo modernizacijo sistemov socialne zaščite, večjo ciljno usmerjenost ukrepov socialne politike, zaradi demografskih sprememb pa posebno skrb za finančno zdržnost in stabilnost sistemov, uveljavljanje različnih oblik javno-zasebnega partnerstva, večjo stopnjo poslovne racionalizacije socialnih sistemov ter večjo odgovornost posameznikov. Vse to velja tudi za področje socialnega varstva.

III. CILJI IN STRATEGIJE ZA DOSEGANJE CILJEV

Temeljni cilj politike socialnega varstva je posamezniku in njegovi družini v primerih, ko si osnovne socialne varnosti ne more zagotoviti sam, zagotoviti strokovno pomoč in nujne materialne vire za dostojno življenje in omogočanje ohranitve človeškega dostojanstva.

Ob upoštevanju temeljnega cilja in z izvajanjem tega NPSV bodo nosilci tega programa (DZ RS, Vlada RS, MDDSZ in drugi nosilci) uresničevali naslednje podrobnejše cilje:

1. CILJ:    Prispevati k večji socialni vključenosti posameznikov in
            povezanosti slovenske družbe
2. CILJ:    Izboljšati dostop do storitev in programov
3. CILJ:    Doseči večjo učinkovitost pri dodeljevanju denarne socialne pomoči
            ter izboljšati kakovost storitev in programov ter hkrati povečati
            njihovo ciljno usmerjenost in učinkovitost
4. CILJ:    Krepiti strokovno avtonomijo, upravljavsko samostojnost in
            racionalno poslovanje na področju socialnega varstva

+------------+---------------------------------------------------------------+
|1. CILJ:    |Prispevati k večji socialni vključenosti posameznikov in       |
|            |povezanosti slovenske družbe                                   |
+------------+---------------------------------------------------------------+

STRATEGIJE:

A)

promocija solidarnosti in zmanjševanje neenakosti na vseh področjih življenja in dela ter razvijanje različnih oblik dobrodelnosti,

B)

promocija in razvoj prostovoljstva,

C)

usklajevanje politik in ukrepov na različnih področjih, ki vplivajo na socialni položaj posameznika in njegove družine (usklajeno reševanje večdimenzionalnih problemov revščine in socialne izključenosti),

D)

mobilizacija vseh oblikovalcev in izvajalcev politik na različnih ravneh za doseganje skupnega cilja socialnega vključevanja,

E)

podpora družini in socialnim omrežjem pri skrbi za osebe, potrebne pomoči,

F)

razvoj in uvajanje novih modelov skupnostne skrbi,

G)

posebna skrb za ranljive skupine prebivalstva: otroke, trpinčene otroke, spolno zlorabljene otroke, odrasle, preživele žrtve spolnega napada v otroštvu, starejše, ki so zaradi zdravstvenih ali drugih razlogov odvisni od pomoči, invalide, skupine z večjim tveganjem za nastanek revščine, brezdomce, ljudi s težavami v duševnem zdravju, ljudi s težavami zaradi odvisnosti, Rome, žrtve nasilja.

+--------------+------------------------------------------+
|2. CILJ: |Izboljšati dostop do storitev in programov|
+--------------+------------------------------------------+

STRATEGIJE:

A)

razvijati mrežo v skladu s potrebami uporabnikov,

B)

omogočati in spodbujati pluralnost izvajalcev in vstop novih izvajalcev v sistem socialnega varstva ob poenostavitvi pogojev in postopkov,

C)

posebej skrbeti za regionalno uravnoteženost ponudbe in možnosti ter uveljaviti sistem pomoči manj razvitim območjem v državi,

D)

spremeniti sistem financiranja in sredstva za plačljive storitve zagotavljati neposredno uporabnikom,

E)

uvesti enovit sistem dolgotrajne oskrbe s povezanimi zdravstvenimi in socialnimi storitvami za vse starostne skupine, ki potrebujejo oskrbo,

F)

prenos izvajalske funkcije na področju socialnovarstvenih zavodov z države na druge subjekte (večja stopnja partnerstva države in lokalnih skupnosti ter civilne družbe in zasebnega sektorja).

+-------------+--------------------------------------------------------------+
|3. CILJ:     |Doseči večjo učinkovitost pri dodeljevanju denarne socialne   |
|             |pomoči, izboljšati kakovost storitev in programov ter hkrati |
|             |povečati njihovo ciljno usmerjenost in učinkovitost           |
+-------------+--------------------------------------------------------------+

STRATEGIJE:

A)

zagotavljanje učinkovite pomoči v sistemu socialnega varstva ljudem, ki so pomoči potrebni (tistim, ki so se znašli v socialnih težavah ali bi vanje lahko zašli brez pomoči),

B)

individualiziranje izvajanja programov in storitev ter usklajevanje s potrebami uporabnika po sistemu svetovanja in organiziranja pomoči,

C)

krepitev vključevanja uporabnikov socialnega varstva v aktivno reševanje lastnih stisk in težav ter sooblikovanje strategij za izboljšanje življenjskih možnosti,

D)

oblikovanje in izvajanje take politike denarnih prejemkov, ki spodbuja lastno aktivnost upravičencev,

E)

prilagajanje standardov in normativov potrebam uporabnikov in razvoju strok,

F)

spodbujanje razvoja kakovosti, učinkovitosti in inovativnosti na področju dejavnosti socialnega varstva.

+--------------+-------------------------------------------------------------+
|4. CILJ: |Krepiti strokovno avtonomijo, upravljavsko samostojnost in |
| |racionalno poslovanje na področju socialnega varstva |
+--------------+-------------------------------------------------------------+

STRATEGIJE:

A)

krepitev strokovne avtonomije izvajalcev na področju socialnega varstva,

B)

decentralizacija in deregulacija sistemov na področju socialnega varstva,

C)

sprememba vloge centrov za socialno delo pri usklajevanju in financiranju storitev in programov,

D)

plačevanje dogovorjenih in izvedenih storitev ali programov,

E)

večja učinkovitost in racionalnost v upravljanju javnih zavodov.

IV. UKREPI ZA IZVAJANJE STRATEGIJ IN DOSEGANJE CILJEV

Strategije posameznih ciljev se zaradi njihove večdimenzionalnosti medsebojno dopolnjujejo in prepletajo. Temu sledijo tudi ukrepi, ki so navedeni znotraj posamezne strategije ali cilja. Zato jih je treba obravnavati povezano, ker se vsebinsko dopolnjujejo.

+------------+---------------------------------------------------------------+
|1. CILJ: |Prispevati k večji socialni vključenosti posameznikov in |
| |povezanosti slovenske družbe |
+------------+---------------------------------------------------------------+

Cilj prispevati k večji socialni vključenosti posameznikov in povezanosti slovenske družbe povezuje področje socialnega varstva z drugimi področji, ki so pomembna za socialno politiko države (delo in zaposlovanje, izobraževanje, zdravstvo, družinska politika, stanovanjska politika). Socialno varstvo je področje, ki bo skrbelo za usklajevanje in spremljanje učinkov ukrepov na različnih področjih, prav tako pa tudi za oblikovanje ukrepov, ki so lastni področju socialnega varstva.

Strategija A: Promocija solidarnosti in zmanjševanje neenakosti na vseh
področjih življenja in dela ter razvijanje različnih oblik
dobrodelnosti

Ukrepi:

1.

V načrtovalnih dokumentih države posebej določiti področja, ki morajo temeljiti na načelih solidarnosti.

2.

Pripraviti poseben program dejavnosti za načrtno obveščanje javnosti in državljanov o pomenu vrednot, ki temeljijo na solidarnosti, dobrodelnosti, preprečevanju diskriminacije, zmanjševanju neenakosti in sožitju z drugimi.

3.

Razviti vzgojne modele za dobre medčloveške odnose in prostovoljstvo ter njihovo vključitev v izobraževalne programe.

4.

Podpreti in sofinancirati preventivne programe, katerih namen je preprečevanje ali zmanjševanje diskriminacije, nasilja, zlorab, osamljenosti in drugih pojavov z neugodnimi socialnimi posledicami.

5.

Oblikovati in vpeljati nove modele medgeneracijskega sožitja.

Strategija B: Promocija in razvoj prostovoljstva

Ukrepi:

1.

Priprava predloga zakona o prostovoljstvu v sodelovanju z nevladnimi organizacijami, tako da bodo postavljeni pravni temelji za spodbujanje in razvoj dejavnosti. Vzporedno s tem pa tudi izvajanje dejavnosti, ki bodo prispevale k uveljavitvi prostovoljstva kot vrednote in statusnega simbola.

2.

Spodbujanje raziskovanja posebnosti prostovoljnega dela v okviru raziskovalnih programov v družboslovju.

3.

Priznavanje stroška za izobraževanje v ceno storitev, vodenje in usklajevanje prostovoljnih sodelavcev z namenom, da prevzamejo izvajanje storitev in programov, ki vsebujejo elemente samopomoči, družabništva in spodbujanja socialnih veščin ter vključevanja v različne dejavnosti vsakdanjega življenja.

4.

Uvedba podeljevanja državnega priznanja za prostovoljno delo na področju socialnega varstva najbolj zaslužnim prostovoljnim delavcem ali skupinam prostovoljnih sodelavcev enega programa ali izvajalca.

5.

Uvedba različnih finančnih spodbud za projekte z večjim deležem vključenih prostovoljcev v preventivne in razvojne programe.

6.

Spodbujanje donatorstva na področju socialnovarstvenih storitev in programov z uporabo ustreznih davčnih mehanizmov ali kako drugače (upoštevanje donacij kot merila pri ocenjevanju poslovne odličnosti).

Strategija C: Usklajevanje politik in ukrepov na različnih področjih, ki
               vplivajo na socialni položaj posameznika in njegove družine
               (usklajeno reševanje večdimenzionalnih problemov revščine in
               socialne izključenosti)

Ukrepi:

1.

Ustanovitev medresorskega delovnega telesa, ki bo skrbelo za načrtovanje in usklajevanje vseh tistih elementov socialne politike, ki spodbujajo socialni razvoj in pomembno vplivajo na stopnjo socialne povezanosti, revščine in socialne vključenosti prebivalcev.

2.

Uvedba sistema enotne vstopne točke za različne oblike socialnih prejemkov (socialnih transferjev) in pomoči ter poenotenje elementov, ki vplivajo na njihovo dodeljevanje.

3.

Usklajevanje izvajanja Nacionalnega akcijskega programa socialnega vključevanja (NAP/vključevanje) za obdobje 2004–2006, priprava vsakoletnega poročila o doseženem, čim širša vključenost raznih akterjev z izvajanjem regijskih posvetov in priprava novega NAP/vključevanje za obdobje 2006–2009, usklajevanje ministrstev in lokalnih organov, socialnih partnerjev in nevladnega sektorja.

4.

Usklajevanje ukrepov v okviru evropskega socialnega modela in prenos ter uporaba dobrih praks drugih držav.

Strategija D: Mobilizacija vseh oblikovalcev in izvajalcev politik na
različnih ravneh za doseganje skupnega cilja socialnega
vključevanja

Ukrepi:

1.

Uvedba novega modela organiziranosti in pristojnosti načrtovalcev in izvajalcev politike socialnega varstva, ki bo prispeval k učinkovitejšemu izvajanju socialnega varstva (npr. center za socialno delo, v nadaljevanju besedila: CSD, postane skupna izvajalska služba države in občine).

2.

Uvedba in spodbujanje posvetovanja uporabnikov in izvajalcev zaradi dajanja pobud, ocenjevanja, predlaganja ukrepov in spremljanja dela ter učinkov vseh izvajalcev socialnih programov, vključenih v lokalno usklajevanje, pri čemer bodo na strani izvajalcev enakopravno zastopani izvajalci javnega, zasebnega in nevladnega sektorja.

3.

Vzpostavitev in razvoj sodelovanja delodajalcev, delojemalcev in nevladnih organizacij pri oblikovanju in izvajanju politik na različnih področjih socialnega vključevanja.

Strategija E: Podpora družini in socialnim omrežjem pri skrbi za osebe,
potrebne pomoči

Ukrepi:

1.

Prilagoditev finančnega nadomestila in subvencij, kot so: določen delež nadomestila za izgubljeni zaslužek zaradi odsotnosti z dela zaradi negovanja družinskega člana (tudi nega za starša in odraslo invalidno osebo), delno kritje materialnih stroškov v zvezi z izvajanjem organiziranih oblik varstva.

2.

Uvedba novih oblik mobilne pomoči na domu za družine z osebo s posebnimi potrebami.

3.

Razvoj programov za kratkotrajne oblike podpore in razbremenjevanje družine ter uvedba dostopa v te programe kot pravico družine (npr. nadomestna oskrba, ki bo oskrbovalcu, ki je prevzel skrb za osebo, potrebno pomoči, omogočila krajši premor).

4.

Izvajanje različnih programov izobraževanja za osebe, ki skrbijo za osebe potrebne pomoči (osebe z demenco, druge osebe s posebnimi potrebami), ki bodo zagotavljali ustrezno seznanjanje svojcev z značilnostmi bolezenskih stanj, s posebnimi potrebami in o ustreznem ravnanju ter oskrbi teh oseb.

5.

Poenotenje definicij družine in družinskih članov v različnih zakonih.

Strategija F: Razvoj in uvajanje novih modelov skupnostne skrbi

Ukrepi:

1.

Promovirati dobro prakso modelov skupnostne skrbi in sofinancirati oziroma vzpostaviti modele financiranja preventivnih in razvojnih programov, ki zagotavljajo delo z uporabnikom v domačem okolju ali v skupnosti.

2.

Za najmanj eno četrtino uporabnikov v sklopu mreže javne službe institucionalnega varstva odraslih s posebnimi potrebami, ki so bili vključeni v storitev pred letom 2006, do konca obdobja tega NPSV zagotoviti namestitev zunaj institucije in na podlagi strokovnih analiz organizacijsko ter vsebinsko preoblikovati del zavodov z različnimi skupinami uporabnikov v enovite zavode ali v manjše bivalne enote, pri vseh pa sistematično zagotavljati pogoje za vključevanje v domače okolje.

3.

Povezati in dopolniti sedanji sistem skrbi in varstva socialno ogroženih otrok in mladostnikov, otrok in mladostnikov s težavami v odraščanju ali z nesocialnim vedenjem v enovit, medsebojno povezan sistem načrtovanja in izvajanja storitev ter programov.

4.

Projektno preskusiti model vodenja in spremljanja življenja in dela oseb s posebnimi potrebami v domačem okolju v smislu podpiranja družine in oseb s posebnimi potrebami pri vraščanju v socialno okolje ter pri delu in zaposlitvi v običajnem delovnem okolju.

5.

V okviru javnih mrež zagotoviti predvsem širitev mreže storitev in programov socialnega varstva, ki omogočajo skupnostno skrb, npr.: pomoč na domu, mobilne pomoči, krizni ali interventni centri, dnevni centri, pomoč na daljavo, organizirano prostovoljstvo, skupine za samopomoč, svetovalne pisarne in zagovorništvo.

6.

Razviti model oskrbe v drugi družini in drugih organiziranih oblikah skupnostne skrbi (za zagotavljanje primernega bivanja in oskrbe za starejše in odrasle osebe, mlajše od 65 let).

Strategija G: Posebna skrb za ranljive skupine prebivalstva: otroke,
               trpinčene otroke, spolno zlorabljene otroke, odrasle, preživele
               žrtve spolnega napada v otroštvu, starejše, ki so zaradi
               zdravstvenih ali drugih razlogov odvisni od pomoči, invalide,
               skupine z večjim tveganjem za nastanek revščine, brezdomce,
               ljudi s težavami v duševnem zdravju, ljudi s težavami zaradi
               odvisnosti, Rome, žrtve nasilja.

Ukrepi:

1.

Poleg vsem dostopnih storitev in splošnih programov ter oblik pomoči posameznikom in družinam v socialni stiski se bodo razvijali posebni programi za najbolj ranljive skupine prebivalstva, pri katerih so krizne življenjske situacije pogostejše in bolj tvegane. Ti programi bodo organizirani kot javna služba tako, da bodo vsem izvajalcem zagotovljeni enaki pogoji za delo. Pri njihovem načrtovanju je treba okrepiti vlogo in vključenost družine kot celote pri reševanju socialnih stisk ali pri izvajanju ukrepov za zaščito otrok.

+--------------+------------------------------------------+
|2. CILJ: |Izboljšati dostop do storitev in programov|
+--------------+------------------------------------------+

Dostop do storitev in programov javne službe je za potencialnega uporabnika najpomembnejši element pri presoji delovanja sistema. Zato je cilj izboljšati dostop do storitev in programov pomemben z vidika udejanjanja načela enakosti in tudi z vidika uresničevanja načela proste izbire. Izboljšanje dostopa bo omogočeno z boljšo ponudbo in drugačnimi možnostmi za uveljavljanje storitev.

Strategija A: Razvijati mrežo v skladu s potrebami uporabnikov

Ukrepi:

1.

Mreže vsem dostopnih programov, storitev in pomoči, namenjenih vsakomur, ki se znajde v socialni stiski ali težavi, bo država vzpostavljala po načelih in vodilih iz tega programa v skladu z gospodarskimi in razvojnimi možnosti ter ob upoštevanju mednarodnih smernic in priporočil ter podatkov iz razvojno primerljivih okolij. Pri tem bo osnovno vodilo enaka dostopnost teh programov, storitev in pomoči vsem uporabnikom ne glede na materialno sposobnost okolja, v katerem živijo.

2.

V proces sprejemanja odločitev o vrstah in oblikah pomoči ter programov v okviru javne službe za posebej ranljive skupine prebivalstva bodo prek uporabniških združenj vključeni uporabniki, ki so sposobni predstaviti svoje potrebe in interese. Na tem področju bo država organizirala mreže storitev po načelih javne službe, vendar tako, da bodo uporabnikom zagotovljene pravice do proste izbire, individualnih obravnav, kar največje neodvisnosti od izvajalca, do vpliva na kakovost storitev in do vzpostavitve sistema preglednega merjenja zadovoljstva uporabnikov.

3.

CSD in specializirani izvajalci bodo okrepili izvajanje prve socialne pomoči za posamezne vrste uporabnikov, zlasti programe pomoči za otroke in družine, starejše ljudi, osebe s posebnimi potrebami in s težavami v duševnem zdravju ter marginalizirane skupine. V ta namen bodo izdelani ustrezni podporni instrumenti in programi.

4.

Vzpostavitev centralne informacijsko-svetovalne točke za starejše, kjer so uporabnikom storitev na voljo ažurne neodvisne informacije o ponudbi ter svetovanje z različnih področij z namenom povečevanja socialne vključenosti.

5.

Z urejenim financiranjem prek CSD kot naročnikov storitev bomo spodbujali razvoj samostojnih in specializiranih storitev ali programov psihosocialne pomoči družini, temelječih na strokovnem vodenju, učenju socialnih veščin in psihoterapevtskih ponudbah.

6.

Določili bomo vsebino in način ter pristojnosti delovanja interdisciplinarnih kriznih timov za usklajeno strokovno delovanje v primeru zlorab in zanemarjanja otrok ter v zakonodaji jasno opredeliti koordinacijsko vlogo CSD in pravice udeleženih, predvsem otrok kot žrtev nasilja.

7.

V praksi bomo preskusili model za primernejšo obliko skrbništva (profesionalno skrbništvo) za vse skupine uporabnikov.

8.

Pripravili bomo strategijo varstva starejših in v njenem okviru razvili ter v praksi preskusili model medgeneracijskih centrov.

Strategija B: Omogočati in spodbujati pluralnost izvajalcev in vstop novih
izvajalcev v sistem socialnega varstva ob poenostavitvi pogojev
in postopkov

Ukrepi:

1.

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve bo javno objavljalo namere o širitvi javne službe ali o predvidenih uvajanjih novih mrež za daljše obdobje in s tem spodbudilo morebitne zasebne ali nevladne izvajalce, da se do razpisa organizirajo in ustrezno pripravijo.

2.

Mrežo storitev in programov bomo širili s podeljevanjem koncesij ali z verifikacijo programov, tako da bosta tudi še naprej v prvi vrsti zagotovljeni strokovnost in kakovost, zahtevnost postopka pa ne bo ovira za morebitne kandidate iz nevladnih in zasebnih organizacij.

3.

Pri gradnji potrebnih objektov bo država v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi izdelala sistem spodbud in različnih oblik sodelovanja s koncesionarji s ciljem zagotavljati uporabnikom dostop do iste vrste storitev za primerljivo ceno ne glede na to, kdo je izvajalec storitve.

4.

CSD bodo omogočili, da sodelovanje z zasebnimi ali nevladnimi izvajalci storitev ali posameznih programov uredijo s posebnimi dogovori, ki vključujejo: "sistem napotitve z napotnico", spremljanje in nadzor nad izvajanjem programa za posameznega uporabnika.

5.

Uredili bomo tudi sistem preverjanja temeljnih strokovnih izhodišč za izvajanje programov javne službe, ki bo zagotavljal, da bodo programi izvajani v skladu s strokovnimi doktrinami (strokovna verifikacija programa).

6.

Za doseganje večje učinkovitosti sistema socialnega varstva, razvoja novih programov ter povezovanja z evropskimi partnerji bomo vpeljali institut "svetovalca za mednarodne projekte", ki bo svetoval pri pripravi projektov, povezanih s črpanjem sredstev EU.

Strategija C: Posebej skrbeti za regionalno uravnoteženost ponudbe in
možnosti ter uveljaviti sistem pomoči manj razvitim območjem v
državi

Ukrepi:

1.

Prednostno bomo obravnavali okolja in dele države, v katerih razvitost izvajalcev ali dostopnost uporabnikov do storitev in programov javne službe ne dosegata povprečne ravni države.

2.

Pri dograjevanju modelov financiranja dejavnosti bomo upoštevali posebnosti posameznih okolij (npr. okolja z visoko stopnjo brezposelnosti, z nadpovprečnim deležem starih ljudi, z zgodovinsko poseljenim romskim prebivalstvom, razsežnost območja, obmejna lega, centri za tujce ipd.).

3.

Na območjih, ki znatno zaostajajo za državnim povprečjem, bomo zakonsko določili merila za dodatna vlaganja iz državnega proračuna v infrastrukturo za izvajanje socialnovarstvene dejavnosti, razvita okolja pa bomo spodbujali, da iz lastnih virov pod ugodnejšimi pogoji vlagajo v ukrepe za zagotavljanje višje ravni socialne varnosti svojega prebivalstva.

4.

Dopolnjevali bomo mrežo storitev na tistih območjih, kjer bodo potrebe po posameznih socialnovarstvenih storitvah bistveno odstopale od povprečnega stanja v državi.

5.

Razvijali bomo modele, ki bodo z uporabo informacijsko-telekomunikacijskih tehnologij širile možnosti za podporo in pomoč različnim skupinam uporabnikov ter hkrati presegale prostorske in časovne meje.

Strategija D: Spremeniti sistem financiranja in sredstva za plačljive
storitve zagotavljati neposredno uporabnikom

Ukrepi:

1.

Z zakonom bomo na novo določili, katere storitve in programi javne službe so plačljivi in kateri brezplačni.

2.

Sistem financiranja bomo spremenili tako, da bo financer zagotavljal sredstva za brezplačne storitve in programe izvajalcu, za plačljive pa neposredno uporabniku (v denarju ali kot naročilnico), kjer bo to smotrno in racionalno.

3.

Za plačljive storitve bomo z zakonom natančneje določili pravice uporabnika in postopek njihovega uveljavljanja ter uvedli njihovo individualno financiranje, kjer bo to smotrno in racionalno.

Strategija E: Uvesti enovit sistem dolgotrajne oskrbe s povezanimi
zdravstvenimi in socialnimi storitvami za vse starostne
skupine, ki potrebujejo oskrbo

Ukrepi:

1.

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve bo skupaj z Ministrstvom za zdravje pripravilo zakon o zavarovanju za dolgotrajno oskrbo.

2.

Do konca obdobja, tj. do leta 2010, bomo zagotovili potrebne pogoje za izvajanje enovitega sistema dolgotrajne oskrbe.

3.

V sodelovanju z Ministrstvom za zdravje in Ministrstvom za šolstvo in šport bomo pripravili nov program izobraževanja kadrov za izvajanje integrirane dolgotrajne oskrbe za različne skupine uporabnikov.

Strategija F: Prenos izvajalske funkcije na področju socialnovarstvenih zavodov z države na druge subjekte (večja stopnja partnerstva države in lokalnih skupnosti ter civilne družbe in zasebnega sektorja)

Ukrepi:

1.

Javno mrežo izvajalcev bomo oblikovali tako, da bodo v njej zastopani javni zavodi, zasebniki in nevladne organizacije. Pri javnih zavodih, katerih ustanoviteljica je država, bomo v določenem delu izvedli postopen prenos izvajalske funkcije na druge subjekte, kot so pokrajine, občine, zasebniki in nevladne organizacije.

2.

Na podlagi javnega razpisa bomo pripravili in v praksi preskusili model postopnega prenosa izvajalske funkcije na področju socialnovarstvenih zavodov (na primeru nekaj domov za starejše, posebnih socialnovarstvenih zavodov za odrasle in varstveno-delovnih centrov) z države na druge subjekte s pogojem, da nov subjekt prispeva k nadaljnjemu razvoju, večji kakovosti in širitvi mreže.

3.

Prenos izvajalske funkcije države na druge subjekte bomo izvedli kot prenos izvajanja dejavnosti in ohranitve premoženja v lasti države.

+-------------+--------------------------------------------------------------+
|3. CILJ:     |Doseči večjo učinkovitost pri dodeljevanju denarne socialne   |
|             |pomoči, izboljšati kakovost storitev in programov ter hkrati |
|             |povečati njihovo ciljno usmerjenost in učinkovitost           |
+-------------+--------------------------------------------------------------+

Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2006–2010 (ReNPSV06-10)

Časovnica