Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o navajanju surovinske sestave in o tekstilnih imenih
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 109-5051/1999, stran 16556 DATUM OBJAVE: 29.12.1999
VELJAVNOST: od 13.1.2000 do 17.7.2012 / UPORABA: od 13.1.2000 do 17.7.2012
RS 109-5051/1999
Verzija
9 / 9
Čistopis se uporablja od 18.7.2012 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: NEAKTUALEN.
5051. Pravilnik o navajanju surovinske sestave in o tekstilnih imenih
Na podlagi 2. člena zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (Uradni list RS, št. 59/99) izdaja ministrica, za gospodarske dejavnosti
P R A V I L N I K
o navajanju surovinske sestave in o tekstilnih imenih
o navajanju surovinske sestave in o tekstilnih imenih
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem pravilnikom se določa, da se tekstilni izdelki lahko dajo v promet, ne glede na to v kateri stopnji predelave ali v kateri stopnji distribucijske mreže se nahajajo samo, kadar ustrezajo določbam tega pravilnika.
S tem pravilnikom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 96/74/ES z dne 16. decembra 1996 o tekstilnih imenih (UL L št. 32 z dne 3. 2. 1997, str. 38), zadnjič spremenjena z Direktivo Komisije 2009/121/ES z dne 14. septembra 2009 o spremembi Prilog I in V k Direktivi 2008/121/ES Evropskega parlamenta in Sveta o tekstilnih imenih zaradi prilagoditve tehničnemu napredku (UL L št. 242 z dne 15. 9. 2009, str. 13).
2. člen
1. Za namene tega pravilnika so tekstilni izdelki surovine, polizdelki in končni izdelki industrijske ali ročne izdelave, kot tudi delno ali v celoti izdelani konfekcijski izdelki, katerih surovinska sestava so izključno tekstilna vlakna ne glede na način mešanja in sestavljanja v procesu izdelave.
2. Za namene tega pravilnika tekstilno vlakno pomeni
-
enoto snovi, katere značilnosti so gibkost, prožnost, finost in visoko razmerje med dolžino in premerom; zaradi teh lastnosti je vlakno primerno za mehansko predelavo v nadaljnje tekstilne aplikacije,
-
upogljive trakove ali izdelke cevaste oblike, katerih navidezna širina ne presega 5 mm, vključno s trakovi izrezanimi iz širših trakov ali filmov (folij), izdelanih iz substanc, naštetih pod zaporednimi številkami 19 do 44 v Prilogi I; navidezna širina je širina nagubanega, izravnanega, stisnjenega ali zvitega upogljivega traku ali izdelka cevaste oblike ali srednja povprečna širina v primeru, da širina ni enakomerna.
3. Izdelki, ki so navedeni v nadaljevanju se obravnavajo enako kot tekstilni izdelki in so prav tako predmet določb tega pravilnika:
-
izdelki, ki vsebujejo vsaj 80 ut. % tekstilnih vlaken,
-
tekstilni materiali, ki se uporabljajo za oblazinjenje pohištva, za dežnike in sončnike in vsebujejo vsaj 80 ut. % tekstilnih komponent; podobno, tekstilni materiali za večplastne talne obloge, posteljne vložke in opremo za taborjenje, tople vložke za obutev, rokavice, palčnike in športne rokavice, ki kot del ali kot podloga predstavljajo vsaj 80 ut. % celotnega izdelka,
-
tekstilni materiali, ki so sestavni del drugih izdelkov in v njih predstavljajo bistveni del ter je njihova sestava točno določena.
II. UPORABA TEKSTILNIH IMEN
3. člen
1. Seznam imen vlaken in njihovih opisov na katere se sklicuje 2. člen, je podan v preglednici Priloge I tega pravilnika.
2. Uporaba imen navedenih v preglednici Priloge I tega pravilnika se nanaša na vlakna, katerih lastnosti so podrobno opisane pod isto zaporedno številko te preglednice.
3. Nobeno od imen v Preglednici I se ne sme uporabljati za katerokoli drugo vlakno, niti kot celotno ime, kot korenska osnova ali pridevnik v kateremkoli jeziku.
4. Beseda "svila" se v primeru filamentne preje ne sme uporabljati kot oznaka za njeno obliko ali predstavitev.
III. NAVAJANJE SUROVINSKE SESTAVE IZDELKOM IZDELANIM IZ ENE VRSTE VLAKEN
4. člen
1. Nobeden tekstilni izdelek ne sme biti opisan kot "100%" ali "čist" ali "v celoti", če ni sestavljen izključno iz ene same vrste vlaken; prav tako se ne sme uporabljati nobeden drug podoben izraz.
2. Tekstilni izdelek lahko poleg navedenih vlaken vsebuje tudi do 2 ut. % drugih vlaken, kolikor je ta količina iz tehničnih razlogov upravičena in se ne dodaja rutinsko. Navedeno dovoljeno odstopanje se lahko poveča do 5 ut. % za tekstilne izdelke, katerih eden od postopkov izdelave je postopek mikanja.
IV. NAVAJANJE VOLNENE KOMPONENTE
5. člen
1. Volneni izdelek se lahko označi kot "runska volna" le v primeru, da je sestavljen izključno iz volnenih vlaken, ki niso bila do predelave v ta izdelek uporabljena pri izdelavi drugega končnega izdelka, in ki niso bila nikdar podvržena postopku predenja in/ali postopku valjanja (polstenja) temveč le postopkom, ki predstavljajo postopke za pripravo surovine za nadaljno uporabo in ne povzročajo poškodb vlaken.
2. V nasprotju z določbami prvega odstavka, se ime za volnene izdelke lahko uporabi tudi za opis volne v mešanici vlaken kadar
(a)
volna, vsebovana v tej mešanici, ustreza zahtevam, določenim v prvem odstavku,
(b)
volna ne predstavlja manj kot 25% skupne teže mešanice,
(c)
je poleg volne v mešanici iz česanih vlaken le še ena vrsta vlaken, ki so prav tako česana.
V tem primeru, mora biti podana celotna procentna sestava.
3. Dovoljeno odstopanje zaradi vlaknastih nečistoč, ki je upravičeno iz tehničnih razlogov glede na proizvodnjo, se omeji na 0,3% za izdelke navedene v prvem in drugem odstavku ter za volnene izdelke, katerih eden od procesov izdelave je bilo mikanje.
V. NAVAJANJE DVO- ALI VEČKOMPONENTNIH MEŠANIC VLAKEN
6. člen
1. Tekstilni izdelek, ki je sestavljen iz dvo- ali večkomponentne mešanice vlaken, od katerih ena vrsta vlaken predstavlja najmanj 85% celotne teže, se označi:
-
z imenom slednje vrste vlakna in njegovim utežnim deležem, ali
-
z imenom slednje vrste vlakna in besedami "najmanj 85%", ali
-
s celotno procentno sestavo izdelka.