Nalaganje dokumenta...
Navodila o prilagajanju izrednega poklicnega in strokovnega izobraževanja
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 8-267/2008, stran 568 DATUM OBJAVE: 25.1.2008
VELJAVNOST: od 1.9.2008 do 20.5.2022 / UPORABA: od 1.9.2008 do 20.5.2022
RS 8-267/2008
Verzija
2 / 2
Čistopis se uporablja od 21.5.2022 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 13.2.2026: NEAKTUALEN.
267. Navodila o prilagajanju izrednega poklicnega in strokovnega izobraževanja
Na podlagi 64. člena Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 79/06) minister za šolstvo in šport izdaja
N A V O D I L A
o prilagajanju izrednega poklicnega in strokovnega izobraževanja
o prilagajanju izrednega poklicnega in strokovnega izobraževanja
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina navodil)
S temi navodili se urejajo prilagoditve izobraževanja v izrednem poklicnem in strokovnem izobraževanju (v nadaljnjem besedilu: izredno izobraževanje), ki obsegajo organizacijo, časovno razporeditev izobraževanja in vodenje dokumentacije v skladu z Zakonom o poklicnem in strokovnem izobraževanju.
2. člen
(organizacijski modeli)
Prilagoditve organizacije in časovne razporeditve izrednega izobraževanja ter postopki njihove priprave in izvedbe so odvisni od vrste organizacijskega modela izrednega izobraževanja.
Med skupinske organizacijske modele izrednega izobraževanja sodijo modeli, ki temeljijo na oblikovanju učne skupine s predvidenim okvirnim skupnim načinom poteka in trajanja izobraževanja (šolski (razredno-predmetni) organizacijski model, tečajni organizacijski model ipd.). Za skupinski organizacijski model gre, kadar obseg organiziranega izobraževalnega dela na ravni celotnega programa obsega vsaj 50% glede na obseg organiziranega izobraževalnega dela v rednem izobraževanju.
Med individualne organizacijske modele izrednega izobraževanja sodijo vsi izvedbeni modeli, ki omogočajo, da se posameznik pretežno ali v celoti izobražuje sam, brez sodelovanja v učni skupini, pri čemer mu izvajalec nudi le možnost preverjanja znanja (izpitni sistem), lahko pa tudi manjšo ali večjo pomoč v obliki organiziranih predavanj, individualnih ali skupinskih konzultacij, drugih oblik organiziranega izobraževanja (vodeno samoizobraževanje, e-izobraževanje, multimedijsko izobraževanje, druge oblike izobraževanja na daljavo ipd.).
Izvedba programa lahko poteka tudi kot kombinacija različnih skupinskih in individualnih organizacijskih modelov, pri čemer se določila teh navodil v zvezi s prilagoditvami in postopki pri njihovem določanju upoštevajo po večinskem deležu posameznega modela.
3. člen
(oblike izobraževanja)
V izrednem izobraževanju poteka izobraževanje kot organizirano izobraževalno delo in kot samostojno učenje udeležencev poklicnega ali strokovnega izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: udeleženec).
Organizirano izobraževalno delo obsega izobraževalno delo, ki ga pripravi in izpeljuje izvajalec izrednega izobraževanja. Med organizirano izobraževalno delo se šteje teoretični pouk z vajami, praktični pouk, praktično usposabljanje z delom, ekskurzije, terensko delo, skupinske ali individualne konzultacije, učne delavnice, organizirane priprave na izpite oziroma preverjanje in ocenjevanje znanja, učna pomoč, zagovor seminarskih nalog, srečanja v skupinah pri e-učenju ali učenju na daljavo, preverjanje in ocenjevanje znanja in druge oblike, določene z izobraževalnim programom (v nadaljnjem besedilu: program).
Samostojno učenje udeleženca obsega učenje in drugo učno delo, ki ga udeleženec izpeljuje sam.
4. člen
(kreditno vrednotenje programov)
V izrednem izobraževanju se pridobi enako število kreditnih točk kot v rednem izobraževanju, pri čemer se kreditno vrednoti organizirano izobraževalno delo in samostojno učenje udeleženca.
Izvajalec izrednega izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: izvajalec) lahko program izvede tako, da spremeni s programom določeno trajanje modulov, predmetov ali drugih delov programa (v nadaljnjem besedilu: programska enota). Pri tem izvajalec ne sme spreminjati s programom določenega števila kreditnih točk niti za celoten program niti za posamezno programsko enoto.
Izvajalec, ki zmanjšuje ali povečuje obseg posamezne oblike organiziranega izobraževalnega dela ali samostojnega učenja udeležencev na ravni programa ali v posamezni programski enoti, oceni predvideno spremembo v urah potrebnega dela za povprečnega udeleženca in primerno poveča ali zmanjša obseg drugih oblik organiziranega izobraževalnega dela ali samostojnega učenja.
Za tiste programe, ki niso kreditno vrednoteni, se določila teh navodil uporabljajo smiselno, pri čemer mora izvajalec vsako spremembo v obsegu izvedbe posamezne oblike izobraževalnega dela nadomestiti z drugo primerno obliko izobraževalnega dela.
5. člen
(kreditno vrednotenje športne vzgoje)
V izrednem izobraževanju se predmet športna vzgoja na izvaja. V dokumentaciji se to evidentira z besedo "oproščen/a". Udeležencem se krediti, določeni v programu za športno vzgojo, priznajo.
II. VRSTE PRILAGODITEV
6. člen
(prilagoditve trajanja izobraževanja)
Izredno izobraževanje lahko traja manj ali več časa kot redno, kar je odvisno od ugotovljenega predznanja in izkušenj udeležencev, od hitrosti njihovega napredovanja po programu, od izbranega organizacijskega modela ter drugih pogojev, ki vplivajo na potek izobraževanja.
Pri določanju trajanja izrednega izobraževanja lahko izvajalec v programu različno skrajšuje ali podaljšuje trajanje posameznih programskih enot. Pri tem mora zagotoviti, da so po trajanju sorazmerno zastopane tudi programske enote, ki predstavljajo odprti kurikul.
7. člen
(šolsko leto)
Ne glede na šolski koledar, ki ga v skladu s 67. členom Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju določi minister, lahko izvajalec izrednega izobraževanja določi drugačen začetek, razporeditev, trajanje in konec šolskega leta, pri čemer mora zagotoviti, da se udeleženci lahko udeležijo zunanjega preverjanja znanja, ki je pogoj za zaključek izobraževanja, v razpisanih rokih, pri čemer ni nujno, da so to prvi razpisani roki v letu.
8. člen
(preverjanje in ocenjevanje znanja)
Izvajalec določi prilagoditve pri preverjanju in ocenjevanju znanja v osebnem izobraževalnem načrtu, pri skupinskih organizacijskih oblikah pa v izvedbenem načrtu za učno skupino in osebnem izobraževalnem načrtu.
9. člen
(prilagoditve zaradi pridobitve nacionalne poklicne kvalifikacije)
Izvajalec lahko, na podlagi strokovne presoje in potreb gospodarstva, izvaja programe po delih in tako omogoči udeležencem pridobitev znanja za nacionalno poklicno kvalifikacijo ali drugo poklicno oziroma strokovno izobrazbo.
III. POSTOPEK DOLOČANJA PRILAGODITEV
10. člen
(načrtovanje prilagoditev)
Izvajalec mora predvidene prilagoditve v posameznem programu za izredno izobraževanje načrtovati pred izvedbo razpisa za vpis.