Zakon o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji...

1115. Zakon o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (ZSOVA)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (ZSOVA)

Razglašam zakon o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (ZSOVA), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 25. marca 1999 in o njem ponovno odločal na seji 7. aprila 1999.

001-22-48/99

Ljubljana, dne 8. aprila 1999.

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N
O SLOVENSKI OBVEŠČEVALNO-VARNOSTNI AGENCIJI (ZSOVA)

1. NALOGE IN ORGANIZACIJA SLOVENSKE OBVEŠČEVALNO-VARNOSTNE AGENCIJE

1. člen

Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (v nadaljnjem besedilu: agencija) je samostojna služba vlade, ki opravlja s tem zakonom določene naloge.

2. člen

(1)

Agencija pridobiva in vrednoti podatke ter posreduje informacije:

-

iz tujine, pomembne za zagotavljanje varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države;

-

o organizacijah, skupinah in osebah, ki s svojo dejavnostjo iz tujine ali v povezavi s tujino ogrožajo ali bi lahko ogrozile nacionalno varnost države in njeno ustavno ureditev.

(2)

Agencija sodeluje s pristojnimi državnimi organi in službami pri varnostnem preverjanju ter posreduje podatke, pomembne za varnost določenih oseb, delovnih mest, organov, objektov in okolišev.

(3)

Agencija opravlja naloge na podlagi zakona v skladu s prednostnimi nalogami, ki jih določi vlada na podlagi nacionalnovarnostnega programa, ki ga sprejme Državni zbor.

3. člen

Direktor agencije v skladu z zakonom določi, kateri podatki, pridobljeni pri izvajanju nalog agencije s tajnim sodelovanjem in posebnimi oblikami pridobivanja podatkov, so tajni.

4. člen

(1)

Agencijo vodi direktor, ki je za delo agencije odgovoren vladi.

(2)

Direktorja agencije imenuje in razrešuje vlada na predlog predsednika vlade.

4.a člen

Za postopek izbire direktorja agencije se ne uporabljajo določbe zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/02 in 110/02 – ZDT-B).

5. člen

(1)

Direktor agencije ima namestnika, ki mu pomaga pri vodenju agencije in ga nadomešča, kadar je le-ta odsoten ali zadržan.

(2)

Namestnik direktorja agencije je za svoje delo odgovoren direktorju agencije.

6. člen

(1)

Agencija o svojih ugotovitvah obvešča predsednika vlade, kadar gre za zadeve iz njihove pristojnosti pa tudi predsednika republike, predsednika Državnega zbora in pristojne ministre.

(2)

Agencija posreduje podatke o svojih ugotovitvah pristojnim ministrstvom ter drugim organom državne uprave, da bi ti lahko za izvrševanje njihovih zakonitih pristojnosti predlagali ali sprejeli določene ukrepe.

(3)

Agencija pripravlja informacije in analize s svojega delovnega področja za potrebe Sveta za nacionalno varnost in za potrebe delovnih teles Državnega zbora za izvajanje nalog z njihovega delovnega področja.

2. SODELOVANJE AGENCIJE Z DRŽAVNIMI ORGANI IN S SLUŽBAMI

7. člen

Direktor agencije odloči, kdaj lahko agencija za opravljanje nalog iz prvega in drugega odstavka 2. člena tega zakona sodeluje oziroma izmenjuje podatke s tujimi obveščevalnimi in varnostnimi službami.

8. člen

(1)

Državni organi so dolžni na zahtevo agencije le-tej posredovati podatke in informacije, pomembne za izvajanje njenih nalog.

(2)

Če agencija pri izvajanju svojih nalog ugotovi, da obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je določena oseba izvršila, izvršuje oziroma pripravlja ali organizira izvršitev kaznivega dejanja, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti, mora o tem obvestiti generalnega direktorja policije in pristojnega državnega tožilca.

(3)

Če gre pri dejanjih iz prejšnjega odstavka za kazniva dejanja v Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije ali Slovenski vojski ali jih stori vojaška oseba, mora agencija o tem obvestiti tudi Obveščevalno varnostno službo Ministrstva za obrambo Republike Slovenije.

(4)

Če gre v primeru iz prejšnjih dveh odstavkov za sum kaznivega dejanja zoper varnost Republike Slovenije in njeno ustavno ureditev, lahko direktor agencije od pristojnega državnega tožilca zahteva, da policija začasno odloži izvedbo dejanj in ukrepov v predkazenskem postopku, če to terjajo interesi varnosti države in pri tem ni podana nevarnost za življenje ter zdravje tretjih oseb.

3. POOBLASTILA

9. člen

(1)

Javni uslužbenci agencije, ki opravljajo naloge agencije, opredeljene v 2. členu tega zakona, so uradne osebe agencije.

(2)

Uradne osebe agencije imajo službeno izkaznico, ki jo izda direktor agencije in s katero se izkazujejo pri izvajanju službenih nalog v Republiki Sloveniji.

(3)

Vlada na predlog direktorja agencije določi grafično podobo agencije in obrazec službene izkaznice z besedilom, ki izkazuje pooblastila njenega imetnika.

10. člen

(1)

Pri opravljanju nalog agencije iz 2. člena tega zakona so uradne osebe agencije pooblaščene, da v skladu s predpisi zbirajo osebne ter druge podatke iz evidenc upravljalcev zbirk podatkov.

(2)

Uradne osebe agencije lahko v primerih, ko je potrebno takojšnje ukrepanje, podatkov pa ni mogoče dobiti na drug način, zahtevajo, da policisti in pooblaščene uradne osebe drugih organov, v skladu s svojimi pristojnostmi, ugotovijo identiteto določene osebe.

11. člen

V zvezi z delom agencije imajo uradne osebe agencije pravico, da se v postopkih pred sodišči in upravnimi organi izkazujejo s službeno izkaznico.

11.a člen

(1)

Agencija ima svojo službo varovanja, ki fizično in s pomočjo tehničnih sredstev varuje ograjeno območje, objekte in prostore Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (v nadaljnjem besedilu: varovano območje).

(2)

Pri izvajanju nalog varovanja sme varnostnik izvajati naslednje ukrepe:

-

opozoriti osebo, naj odide z območja, iz objekta ali prostora, ki ga varuje, če se ta tam neupravičeno zadržuje;

-

ugotoviti istovetnost osebe pri vstopu oziroma izstopu z varovanega območja, kadar je to potrebno za varnost ljudi in premoženja, ki ga varuje, ali če tako določajo pravila na varovanem območju;

-

površinsko pregledati vrhnja oblačila, notranjost vozila in prtljago osebe pri vstopu oziroma izstopu z varovanega območja, če je to potrebno za varnost ljudi in premoženja, ki ga varuje, in če oseba s tem soglaša;

-

preprečiti osebi vstop v varovano območje oziroma izstop iz njega, če ta odkloni pregled iz prejšnje alinee, če nasprotuje ugotavljanju njene istovetnosti ali če so podani drugi razlogi, zaradi katerih je nujno potrebno, da se ji vstop v varovano območje oziroma izstop iz prepreči;

-

zahtevati od osebe, ki ogroža varnost ljudi, premoženje ali red na varovanem območju, da s tem takoj preneha ali varovano območje zapusti;

-

zadržati osebo, ki so jo zalotili pri kaznivem dejanju, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti ali na predlog oškodovanca, do prihoda policije;

-

uporabiti sredstva za vklepanje, če osebe iz prejšnje alinee ni moč zadržati drugače;

-

uporabiti fizično silo, če osebi ne more drugače preprečiti vstopa na varovano območje oziroma izstopa iz njega, preprečiti neposrednega ogrožanja življenja ljudi ali premoženja, ki ga varuje, ali zadržati osebe do prihoda policije;

(3)

Uporaba ukrepov iz tretje in četrte alinee prejšnjega odstavka zoper uradne osebe policije ter drugih uradnih oseb državnih organov, ko na varovanem območju opravljajo svoje uradne naloge, ni dovoljena.

11.b člen

(1)

Uporaba ukrepov iz prejšnjega člena mora biti sorazmerna zakonitemu cilju njihove uporabe. Pri izvedbi ukrepov se nikogar ne sme mučiti ali z njim nečloveško ali ponižujoče ravnati.

(2)

Varnostnik sme ukrepati samo tako, kot je določeno s tem zakonom, da z najmanjšimi škodljivimi posledicami doseže izvršitev naloge. Če je glede na okoliščine dopustno uporabiti več ukrepov, je dolžan uporabiti najprej tistega, ki osebi najmanj škoduje. Z uporabo ukrepa mora varnostnik prenehati takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil uporabljen, ali če ugotovi, da naloge tako ne bo mogel opraviti.

(3)

Omejitev gibanja osebi s preprečitvijo izstopa (četrta alinea drugega odstavka 11.a člena) ali z zadržanjem osebe do prihoda policije (šesta alinea drugega odstavka 11.a člena) ne sme trajati več kot dve uri.

11.c člen

(1)

Med opravljanjem nalog varovanja sme varnostnik nositi strelno orožje v skladu z zakonom, ki ureja posest in nošenje orožja.

(2)

Pri opravljanju nalog varovanja sme varnostnik uporabiti strelno orožje samo, če ne more drugače:

-

zavarovati življenja ljudi;

-

odvrniti napada na varovano osebo ali varovani objekt;

-

odvrniti neposrednega protipravnega napada, s katerim je ogroženo njegovo življenje.

(3)

Preden varnostnik uporabi strelno orožje, mora, kadar okoliščine to dopuščajo, osebo, zoper katero naj bi uporabil strelno orožje, opozoriti s klicem: »Stoj, streljal bom!« in z opozorilnim strelom.

11.d člen

(1)

Varnostnik, ki osebi omeji gibanje (četrta in šesta alinea drugega odstavka 11.a člena), uporabi sredstva za vklepanje (sedma alinea drugega odstavka 11.a člena), fizično silo (osma alinea drugega odstavka 11.a člena) ali strelno orožje (drugi odstavek prejšnjega člena), je dolžan o tem takoj obvestiti policijsko postajo, na območju katere so bili ukrepi oziroma strelno orožje uporabljeni, in svojega neposrednega predstojnika.

(2)

Če je oseba pri uporabi ukrepov oziroma strelnega orožja iz prejšnjega odstavka telesno poškodovana, tako da potrebuje medicinsko pomoč, je varnostnik dolžan poskrbeti, da jo čim prej dobi, in o tem takoj obvestiti policijsko postajo.

(3)

Agencija je dolžna najkasneje v 24 urah od uporabe ukrepov iz prvega odstavka tega člena o tem pisno obvestiti policijsko postajo, na območju katere so bili ukrepi uporabljeni.

(4)

Pisno obvestilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati tudi podatke iz tretjega, četrtega in petega odstavka 18.a člena tega zakona.

11.e člen

Način izvajanja ukrepov varnostnikov iz tega zakona določi vlada na predlog direktorja agencije.

11.f člen

(1)

Za varovanje varovanih območij in tajnih podatkov, ki se po določbah zakona, ki določa obravnavanje tajnih podatkov, obravnavajo na teh območjih, se lahko namestijo in uporabljajo videonadzorni sistemi.

(2)

O izvajanju ukrepa uporabe videonadzornega sistema agencija pisno obvesti zaposlene. Kjer je to mogoče, mora biti obvestilo o izvajanju ukrepa uporabe videonadzornega sistema vidno objavljeno na varovanem območju.

(3)

Če želi posameznik pogledati posnetke, ki se nanašajo nanj, se njegov zahtevek rešuje na način, določen za varstvo osebnih podatkov.

(4)

Način uporabe videonadzornega sistema, postopek odrejanja snemanja, ravnanje s posnetki ter vodenje razvidov in dnevnikov dela sistema ter nadzor določi direktor agencije.

11.g člen

(1)

Uradne osebe agencije, ki neposredno izvajajo naloge tajnega pridobivanja podatkov, naloge obravnavanja tajnih podatkov na podlagi zakona in drugih predpisov, ki določajo tajne podatke, ali izvajajo druge naloge, pomembne za varnost nekaterih oseb in objektov, pri katerih obstaja povečana nevarnost za njihovo varnost, zdravje ali življenje, ter druge uradne osebe agencije, ki so posebej izpostavljene nevarnosti in ogroženosti ter jih določi direktor agencije, imajo pravico imeti in nositi službeno orožje ter strelivo (v nadaljnjem besedilu: orožje). Strelno orožje smejo uporabiti le ob pogojih, ki jih kazenski zakonik določa v zvezi s silobranom in skrajno silo.

(2)

Način in pogoje nabave, posesti in nošenja orožja uradnih oseb agencije določi vlada.

(3)

Uradne osebe agencije, ki so pooblaščene za nošenje orožja, morajo biti za to posebej usposobljene. Program usposabljanja in postopek preizkusa znanja o ravnanju pri nošenju in uporabi orožja določi direktor agencije.

4. ZBIRANJE, VARSTVO IN ZAVAROVANJE PODATKOV

12. člen

Agencija za uresničevanje nalog iz prvega in drugega odstavka 2. člena tega zakona zbira, obdeluje, shranjuje in posreduje osebne ter druge podatke in vodi ter uporablja evidence na podlagi predpisov o varstvu osebnih podatkov, če s tem zakonom za posamezne primere ni določeno drugače.

(2)

Kadar agencija posreduje osebne podatke tujim obveščevalnim in varnostnim službam v skladu s tem zakonom, mora pred tem pridobiti zagotovila, da ima država, v katero podatke odnaša, urejeno varstvo osebnih podatkov in da bo tuja obveščevalna ali varnostna služba uporabila osebne podatke samo za namene, določene s tem zakonom.

13. člen

(1)

Agencija pridobiva, vrednoti in sistematično ureja podatke iz prvega in drugega odstavka 2. člena tega zakona ter oblikuje in vodi razvid podatkov.

(2)

Razvid je urejena, ovrednotena in sistemizirana zbirka dokumentarnega gradiva, ki jo sestavljajo evidence ter zadeve.

14. člen

(1)

Agencija v okviru razvida iz prejšnjega člena vodi zbirko podatkov o osebah, ki jih agencija sistematično operativno obravnava v določenem časovnem obdobju.

(2)

Zbirka podatkov o osebah, ki jih agencija operativno obravnava, obsega: ime in priimek, psevdonim, rojstne podatke (dan, mesec, leto, kraj, država), naslov stalnega in/ali začasnega bivališča, državljanstvo, šolsko izobrazbo, poklic, zaposlitev in razlog za operativno obravnavo.

(3)

Osebni podatki iz prvega odstavka tega člena se shranjujejo in uporabljajo do zaključitve zadeve v razvidu, potem se iz zbirke osebnih podatkov izbrišejo oziroma blokirajo.

15. člen

Direktor agencije s soglasjem vlade določi način vodenja, dokumentiranja in arhiviranja zadev iz razvida.

16. člen

Upravljavci zbirk osebnih podatkov, morajo agenciji na obrazloženo pisno zahtevo direktorja agencije, pisno posredovati osebne in druge podatke ali jih dati na vpogled.

(2)

Državni organi in organizacije z javnimi pooblastili posredujejo osebne podatke brezplačno.

Zakon o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (ZSOVA)

Časovnica