Pravilnik o določitvi območij v Republiki Sloveniji, ki so primerna za ekološko čebelarjenje

2479. Pravilnik o določitvi območij v Republiki Sloveniji, ki so primerna za ekološko čebelarjenje

Na podlagi drugega odstavka 41. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00; 52/02-ZDU-1 in 58/02-ZMR) v zvezi s prvim odstavkom 38. člena pravilnika o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 31/01) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

P R A V I L N I K
o določitvi območij v Republiki Sloveniji, ki so primerna za ekološko čebelarjenje

(območja primerna za ekološko čebelarjenje in karta neprimernih območij za ekološko čebelarjenje)

Vsa območja v Republiki Sloveniji so primerna za ekološko čebelarjenje, razen območij, ki so prikazana na karti neprimernih območij za ekološko čebelarjenje v Republiki Sloveniji, v digitalni obliki in v merilu 1: 250 000 pri formatu izpisa A0 (v nadaljnjem besedilu: karta), ki je kot Priloga I, sestavni del tega pravilnika.

Na karti so prikazana naslednja območja, ki niso primerna za ekološko čebelarjenje:

po enkilometrski pasovi levo in desno od zunanjega roba avtocestnega križa oziroma njenih avtocestnih odsekov (v nadaljnjem besedilu: avtoceste);

degradirana območja, ki zajemajo strnjena mestna naselja in industrijska središča;

večja evidentirana, registrirana in organizirana komunalna odlagališča oziroma sežigališča odpadkov ali aktivna smetišča (v nadaljnjem besedilu: odlagališča odpadkov).

(kilometrski pasovi levo in desno od zunanjega roba avtocest)

Zaradi velike gostote prometa na avtocestah in zato večje onesnaženosti s težkimi kovinami, neposredno ob njenih pasovih, ni dovoljeno ekološko čebelarjenje, in sicer v območjih po en kilometer levo in desno od zunanjih robov avtocest.

Pasovi iz prejšnjega odstavka so na karti označeni z zeleno barvo.

Avtocestni odseki iz prve alinee drugega odstavka 1. člena so: Hrušica–Ljubljana, Koper–Ljubljana, Razdrto–Fernetiči, Razdrto -Vrtojba, Ljubljana–Obrežje, Ljubljana–Maribor, Maribor–Šentilj, Maribor–Gruškovje, Maribor–Murska Sobota–Lendava.

(degradirana območja)

V skladu s tem pravilnikom se med degradirana območja štejejo strnjena mestna naselja in industrijska središča, kjer je degradacija okolja zaradi vpliva urbanizma in industrije prevelika ter zato neprimerna za ekološko čebelarjenje.

Na karti je označenih enaindvajset degradiranih območij, ki so označena kot geografsko strnjena območja, omejena s posameznimi zemljepisnimi kraji ali referenčnimi točkami in izrisana s prekinjeno ali črtkano črto v obliki mnogokotnikov. Skupaj je zajetih stoenaintrideset referenčnih točk, ki so podane v enotah zemljepisne širine in dolžine. V degradiranih območjih so že zajete ali upoštevane tudi enkilometrske oddaljenosti od strnjenih mestnih naselij ter trikilometrske oddaljenosti od industrijskih območij. Ekološko čebelarjenje je dovoljeno neposredno do meje zarisanih območij.

Na karti so prikazana naslednja degradirana območja:

Območje Kidričevega, ki je omejeno z ravnimi linijami med naslednjimi zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi: Slovenja vas–Starošnice–Cirkovce–Dragonja vas–Pleterje–Župečja vas–Lovrenc–Apače–Draženci–Hajdina–Hajdoše–Slovenja vas;

Območje Ruš, ki je omejeno z ravnimi linijami med zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi: Bistrica–Lorbekov vrh–Plazovnik–Kota 616–Drava Dobrava–Lederer–Vituš–Bistrica;