5124. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda
Na podlagi četrtega odstavka 112. in četrtega odstavka 113. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda
Ta uredba določa način obračunavanja, odmere in plačevanja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja (v nadaljnjem besedilu: okoljska dajatev), ki je posledica odvajanja odpadnih voda v javno kanalizacijo, neposrednega odvajanja odpadnih vod v površinske vode ali odvajanja v podzemne vode brez precejanja skozi neomočene sedimente ali kamnine, ki so pod površjem tal, in posrednega odvajanja odpadnih voda na površje tal ali s ponikanjem v tla, od koder pronicajo skozi neomočene sedimente ali kamnine v podzemne vode (v nadaljnjem besedilu: odvajanje), ter merila in pogoje za vračilo plačane okoljske dajatve.
(1)
Okoljska dajatev se plačuje za odvajanje industrijske, komunalne in padavinske odpadne vode.
(2)
Okoljska dajatev je prihodek proračuna Republike Slovenije.
(3)
Prihodki proračuna Republike Slovenije iz plačil okoljske dajatve iz prejšnjega odstavka so namenski prejemki državnega proračuna za izvedbo operativnega programa varstva okolja na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.
Okoljska dajatev se ne plačuje za:
a)
odpadno vodo, ki nastaja v kmetijstvu in se tudi uporablja v kmetijstvu na kmetijskih zemljiščih,
b)
odpadno vodo, ki nastaja na vodnem ali priobalnem zemljišču pri odkopu naplavljenega rečnega gramoza, in se uporablja samo za pranje gramoza ter če je zagotovljeno, da se ne odvaja v druge površinske vode,
c)
odpadno vodo, ki nastaja pri opravljanju dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
d)
padavinsko vodo, ki se odvaja iz javnih cestnih površin in površin z železniškimi tiri,
e)
padavinsko vodo, ki se odvaja iz objektov infrastrukture, namenjene letalskemu in pomorskemu prometu,
f)
padavinsko vodo, ki se odvaja s površin prekritih in skladno s predpisi zaprtih odlagališč odpadkov ali jalovine, ki je nastala pri izkoriščanju rudnin.
Pojmi imajo po tej uredbi naslednji pomen:
1.
čistilna naprava je naprava za obdelavo odpadne vode, ki zmanjšuje ali odpravlja onesnaženost odpadne vode;
2.
mala komunalna čistilna naprava je čistilna naprava za komunalno odpadno vodo z zmogljivostjo manjšo od 2.000 PE, ki obratuje v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav;
3.
enota obremenitve voda z odpadnimi vodami je enota, določena kot podlaga za izračun osnove za obračunavanje in odmero okoljske dajatve (v nadaljnjem besedilu: enota obremenitve);
4.
odpadna voda je voda, ki se po uporabi ali kot posledica padavin onesnažena odvaja v javno kanalizacijo ali v vode. Odpadna voda je lahko komunalna odpadna voda, industrijska odpadna voda ali padavinska odpadna voda;
5.
industrijska odpadna voda je voda, ki nastaja predvsem pri uporabi v industriji, obrtni ali obrti podobni ali drugi gospodarski dejavnosti in po nastanku ni podobna komunalni odpadni vodi. Industrijska odpadna voda je tudi voda, ki nastaja pri uporabi v kmetijski dejavnosti, ter zmes industrijske odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo ali z obema, če se pomešane vode po skupnem iztoku odvajajo v javno kanalizacijo ali v vode. Industrijska odpadna voda so tudi hladilne vode in tekočine, ki se zbirajo in odtekajo iz obratov ali naprav za predelavo, skladiščenje ali odlaganje odpadkov;
6.
komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v stavbah v javni rabi ali pri kakršnikoli dejavnosti, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu. Komunalna odpadna voda je tudi odpadna voda, ki nastaja kot industrijska odpadna voda v proizvodnji ali storitveni ali drugi dejavnosti ali mešanica te odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo, če je po naravi ali sestavi podobna odpadni vodi po uporabi v gospodinjstvu, njen povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan, njena letna količina ne presega 4.000 m3, obremenjevanje okolja zaradi njenega odvajanja ne presega 50 PE in pri kateri za nobeno od nevarnih snovi, določenih kot nevarne v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih vod, letna količina ni presežena;
7.
padavinska odpadna voda je voda, ki kot posledica meteorskih padavin odteka onesnažena iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin v vode ali se odvaja v javno kanalizacijo;
8.
investicijska dokumentacija je investicijski program in drugi dokumenti, ki jih je treba v času priprave investicije v infrastrukturo javne službe izdelati v skladu s predpisi s področja javnih financ, ki urejajo izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja, in v skladu z operativnim programom varstva okolja s področja odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode;
9.
investicijski projekt občine je skupek aktivnosti za gradnjo novih ali obnovo obstoječih objektov infrastrukture javne službe na območju posamezne občine ali več občin, če gre za skupno infrastrukturo več občin, ki predstavlja v okviru operativnega programa varstva okolja s področja odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode zaokroženo celoto in za katero so predvideni tudi viri iz plačil okoljske dajatve, pri tem pa je določen datum začetka projekta in njegov zaključek s predajo v uporabo in končnim obračunom;
10.
javna kanalizacija so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode; priključki stavb na javno kanalizacijo, greznice in male čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, niso objekti javne kanalizacije;
11.
javna služba je lokalna gospodarska javna služba odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode;
12.
načrt razvojnih programov države na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: načrt razvojnih programov države) je sestavni del državnega proračuna in ga sestavljajo projekti in programi odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, za katere je predvideno financiranje ali sofinanciranje iz sredstev državnega proračuna in je prikazan najmanj za obdobje štirih let;
13.
načrt razvojnih programov občine na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: načrt razvojnih programov občine) je sestavni del občinskega proračuna in ga sestavljajo projekti in programi odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, prikazani najmanj za obdobje štirih let. Načrt razvojnih programov občine mora biti usklajen z načrtom razvojnih programov države;
14.
greznica je greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;
15.
nepretočna greznica je nepretočna greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;
16.
obstoječa greznica je greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
(1)
Zavezanec za plačilo okoljske dajatve za odvajanje industrijske odpadne vode je oseba, ki zaradi izvajanja svoje dejavnosti povzroča odvajanje industrijske odpadne vode, za katerega je v skladu s predpisi, ki urejajo obratovalni monitoring odpadnih vod, določeno izvajanje obratovalnega monitoringa odpadnih vod (v nadaljnjem besedilu: zavezanec za industrijsko odpadno vodo).
(2)
Zavezanec za plačilo okoljske dajatve za odvajanje komunalne odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: zavezanec za komunalno odpadno vodo) je izvajalec javne službe, in sicer za komunalno odpadno vodo, ki se odvaja:
-
v javno kanalizacijo na območju občine, ki je opremljeno z javno kanalizacijo; za odvajanje v javno kanalizacijo se šteje tudi odvajanje komunalne odpadne vode v nepretočno greznico, iz katere se celotna količina komunalne odpadne vode z uporabo storitev javne službe odvaža na ustrezno komunalno čistilno napravo,
-
iz obstoječih greznic na območju občine, kjer mora v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, za lastnike obstoječih greznic kot storitev javne službe izvajati prevzem blata, in
-
iz malih komunalnih čistilnih naprav na območju občine, kjer mora v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, za lastnike malih komunalnih čistilnih naprav kot storitev javne službe izvajati prevzem blata.
(3)
Zavezanec za komunalno odpadno vodo je občina, če se plačila uporabnikov storitev javne službe, ki se opravljajo na njenem območju ali na delu njenega območja, zbirajo na njenem računu.
(4)
Zavezanec za plačilo okoljske dajatve za odvajanje padavinske odpadne vode je oseba, ki zaradi izvajanja svoje dejavnosti uporablja več kot tri hektarje utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin, ki so namenjene parkiranju ali vzdrževanju vozil, skladiščenju ali izvajanju druge dejavnosti, če površine nimajo statusa javnega dobra.
(5)
Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena izvajalec javne službe oziroma občina ni zavezanec za komunalno odpadno vodo na območju naselij ali delov naselij, za katera minister, pristojen za okolje, s predpisom določi na podlagi meril iz operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, da do leta 2015 ne bodo opremljena z javno kanalizacijo.
(6)
Minister, pristojen za okolje, določi za posamezno občino naselja ali dele naselij v skladu s prejšnjim odstavkom na podlagi pobude občine, kateri mora biti z namenom izvajanja ukrepov preprečevanja odvajanja neočiščene komunalne odpadne vode v vode priložen program ureditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v teh naseljih ali delih naselij.
(7)
S programom ureditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode iz prejšnjega odstavka občina določi:
-
hišne številke stavb na območju naselij ali delov naselij, za katera je iz operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode razvidno, da do leta 2015 ne bodo opremljena z javno kanalizacijo,
-
obseg storitev javne službe, ki se izvajajo v naseljih ali delih naselij iz prejšnje alinee,
-
tipske ureditve odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, ki zagotavljajo, da se komunalna odpadna voda ne odvaja neočiščena v vode,
-
čas izvajanja ureditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode,
-
osebo, ki mora ministrstvu, pristojnemu za okolje, poročati o izvajanju programa ureditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.
(8)
Način in roke poročanja občine o izvajanju programa ureditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v naseljih ali delih naselij iz šestega odstavka tega člena določi minister, pristojen za okolje, v predpisu iz petega odstavka tega člena.
II. VIŠINA OKOLJSKE DAJATVE
Ceno za enoto obremenitve določi Vlada Republike Slovenije s sklepom na predlog ministrstva, pristojnega za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
III. OBRAČUNAVANJE OKOLJSKE DAJATVE
(1)
Zavezanec za industrijsko odpadno vodo plačuje okoljsko dajatev od seštevka enot obremenitve, doseženih v koledarskem letu z odvajanjem industrijske odpadne vode na vseh izpustih.
(2)
Seštevek enot obremenitve iz prejšnjega odstavka se izračuna glede na količino vsake snovi iz 3. točke 4. člena te uredbe v odpadni vodi na podlagi tabele 1 iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe.
(3)
Zavezanec za industrijsko odpadno vodo ugotavlja snovi iz 3. točke 4. člena te uredbe v odpadni vodi na podlagi podatkov o kakovosti in količini svojih odpadnih voda, pridobljenih s predpisanim obratovalnim monitoringom odpadnih vod do 31. decembra v letu, za katero se plačuje okoljska dajatev.
(4)
Okoljska dajatev se ne plačuje od enot obremenitve za snov, če v onesnaženi odpadni vodi ne presega koncentracije in letne količine za to snov, ki so določene v tabeli 1 iz priloge 1 te uredbe.
(5)
Zavezanec za industrijsko odpadno vodo ne plačuje okoljske dajatve od enot obremenitve za strupene snovi za vodne bolhe, če odvaja odpadne vode v javno kanalizacijo.
(1)
Zavezanec za komunalno odpadno vodo plačuje okoljsko dajatev od seštevka enot obremenitve, doseženih v koledarskem letu z odvajanjem komunalne odpadne vode na celotnem območju, na katerem izvaja javno službo.
(2)
Če je območje izvajanja javne službe posameznega zavezanca za komunalno odpadno vodo na območju več občin, mora plačevati okoljsko dajatev od seštevka enot obremenitve, doseženih z odvajanjem komunalne odpadne vode, za vsako občino posebej.
(3)
Če se v občini izvajata javni službi odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ločeno, plačuje okoljsko dajatev od seštevka enot obremenitve izvajalec oziroma izvajalci javne službe odvajanja komunalne odpadne vode na območju občine.
(1)
Če se komunalna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo, ki nima komunalne ali skupne čistilne naprave, je seštevek enot obremenitve:
a)
za odvajanje v javno kanalizacijo enak:
0,9 kg/m3 O(2) x (letna poraba vode v m3)
število enot obremenitve = -------------------------------------------
50 kg O(2)
-
0,9 kg O(2)/m3 – koncentracija KPK za komunalno odpadno vodo,
-
letna poraba vode – letna količina porabljene pitne vode pri uporabnikih storitev javne službe, ki odvajajo komunalno odpadno vodo v javno kanalizacijo,
-
50 kg O(2–)količina KPK, ki skladno s tabelo 1 iz priloge 1 te uredbe določa 1 enoto obremenitve za KPK, in
b)
za odvajanje v javno kanalizacijo iz stanovanjske stavbe na območju, kjer se poraba pitne vode ne ugotavlja z merjenjem odvzema pitne vode iz vodovodnega sistema, enak številu prebivalcev, ki imajo stalno prebivališče v tej stavbi.
(2)
Če se komunalna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo, ki je zaključena s komunalno ali skupno čistilno napravo, se pri seštevku enot obremenitve iz prejšnjega odstavka odštejejo enote obremenitve za KPK, ki ga je odstranila komunalna ali skupna čistilna naprava.
(3)
Če se komunalna odpadna voda ne odvaja v javno kanalizacijo, je seštevek enot obremenitve:
a)
za odvajanje skozi greznico iz stanovanjske ali nestanovanjske stavbe enak količniku med celotno letno količino porabljene pitne vode v tej stavbi, izražene v m3, in povprečno letno količino porabljene pitne vode na prebivalca, ki je enaka 50 m3,
b)
za odvajanje skozi malo komunalno čistilno napravo iz stanovanjske ali nestanovanjske stavbe enak 15% količnika med celotno letno količino porabljene pitne vode v tej stavbi, izražene v m3, in povprečno letno količino porabljene pitne vode na prebivalca, ki je enaka 50 m3,
c)
za odvajanje skozi greznico iz stanovanjske stavbe na območju, kjer se poraba pitne vode ne ugotavlja z merjenjem odvzema pitne vode iz vodovodnega sistema, enak številu prebivalcev, ki imajo stalno prebivališče v tej stavbi,
d)
za odvajanje skozi malo komunalno čistilno napravo iz stanovanjske stavbe na območju, kjer se poraba pitne vode ne ugotavlja z merjenjem odvzema pitne vode iz vodovodnega sistema, enak 15% števila prebivalcev, ki imajo stalno prebivališče v tej stavbi.
(4)
Če se komunalna odpadna voda odvaja iz stavbe brez prebivalcev s stalnim prebivališčem na območju, kjer se poraba pitne vode ne ugotavlja z merjenjem odvzema pitne vode iz vodovodnega sistema, v stavbi pa se izvaja stalno ali občasno gospodarska dejavnost, se okoljska dajatev za odvajanje komunalne odpadne vode obračuna na podlagi ocene izvajalca javne službe o porabi pitne vode v tej stavbi in meril iz prejšnjega odstavka.
(5)
Če se komunalna odpadna voda odvaja iz stavbe brez prebivalcev s stalnim prebivališčem na območju, kjer se poraba pitne vode ne ugotavlja z merjenjem odvzema pitne vode iz vodovodnega sistema, v stavbi pa se ne izvaja nobena gospodarska dejavnost, se okoljska dajatev za odvajanje komunalne odpadne vode iz te stavbe ne obračunava.
(6)
Če se del pitne vode, odvzete iz vodovodnega sistema, uporablja tudi za industrijske namene, se obračuna okoljska dajatev za odvajanje komunalne odpadne vode samo za tisti del iz vodovodnega sistema odvzete pitne vode, za katerega je v poročilu o obratovalnem monitoringu odpadnih vod ugotovljeno, da se dejansko uporablja kot pitna voda v gospodinjstvu.
(7)
Okoljska dajatev se ne obračunava tudi za odvajanje komunalne odpadne vode iz stavbe na območju nad 1.500 m nadmorske višine, če se na območju, kjer je stavba, ne izvajajo storitve javne službe, v stavbi pa se ne izvaja gospodarska dejavnost.
(8)
Če mala komunalna čistilna naprava ne obratuje v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, se za odvajanje komunalne odpadne vode skozi tako malo komunalno čistilno napravo uporabljajo določbe, ki veljajo za odvajanje komunalne odpadne vode skozi greznico.
(1)
Pri porazdelitvi plačila okoljske dajatve mora zavezanec za komunalno odpadno vodo upoštevati, da se seštevek enot obremenitve iz celotnega območja, na katerem za posamezno občino izvaja storitve javne službe, porazdeli med uporabnike storitev javne službe na teh območjih glede na porabljeno pitno vodo, iz katere po uporabi nastane komunalna odpadna voda ne glede na to, ali so uporabniki priključeni na javno kanalizacijo ali ne.
(2)
Če zavezanec za komunalno odpadno vodo od uporabnika storitev javne službe v stanovanjski stavbi ne more pridobiti podatkov o porabi pitne vode, lahko porazdeli plačilo okoljske dajatve glede na število prebivalcev s stalnim prebivališčem v tej stavbi, pri čemer upošteva, da je povprečna letna količina porabljene pitne vode na prebivalca enaka 25 m3.
(3)
Ne glede na določbe o porazdelitvi plačila okoljske dajatve iz prejšnjih odstavkov tega člena mora izvajalec javne službe obračunati okoljsko dajatev uporabniku storitev javne službe, če odvaja komunalno odpadno vodo skozi:
-
komunalno čistilno napravo ali skupno čistilno napravo v višini, izračunani na način iz drugega odstavka 9. člena te uredbe,
-
malo komunalno čistilno napravo, ki obratuje v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi z odvajanjem odpadnih vod iz malih čistilnih naprav, v višini 15% od enot obremenitve, ki se odvajajo v malo komunalno čistilno napravo.
Zavezanec iz četrtega odstavka 5. člena te uredbe plačuje okoljsko dajatev za odvajanje padavinske vode v znesku 18 enot obremenitve na 1 hektar površine v koledarskem letu.
IV. ODMERA OKOLJSKE DAJATVE
(1)
Zavezanec za plačilo okoljske dajatve mora pri Agenciji Republike Slovenije za okolje (v nadaljnjem besedilu: agencija) do 31. marca tekočega leta vložiti napoved za odmero okoljske dajatve za preteklo leto (v nadaljnjem besedilu: napoved), v kateri navede vse potrebne podatke za odmero okoljske dajatve.