Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 75-3354/2005, stran 8084 DATUM OBJAVE: 9.8.2005
VELJAVNOST: od 10.8.2005 do 16.8.2024 / UPORABA: od 1.9.2005 do 31.8.2024
RS 75-3354/2005
Verzija
16 / 16
Čistopis se uporablja od 1.9.2024 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 16.2.2026: NEAKTUALEN.
3354. Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom
Na podlagi 84. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 115/03 – uradno prečiščeno besedilo in 65/05) in 24. člena Zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 35/01) ob soglasju Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti – Muravidéki Magyar Önkormányzati Nemzeti Közösség in Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti – Comunita Autogestita Costiera della Nazionalita Italiana izdaja minister za šolstvo in šport
P R A V I L N I K
o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom
o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(vsebina pravilnika)
(1)
S tem pravilnikom se določijo normativi in standardi za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanih območjih.
(2)
Normativi in standardi obsegajo učno obveznost strokovnih delavcev, učno obveznost ravnateljev in pomočnikov ravnateljev, merila za oblikovanje svetovalne službe, knjižnice, administrativne, računovodske in tehnične službe ter merila za oblikovanje oddelkov in učnih skupin.
(3)
S tem pravilnikom se določijo tudi normativi in standardi za vzgojo in izobraževanje učencev Romov in otrok ter mladostnikov s posebnimi potrebami, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje izobraževalnih programov.
(4)
S tem pravilnikom se določijo tudi elementi za sistemizacijo delovnih mest za obvezni in razširjeni program ter za druga dela, za katera se sredstva na podlagi sistemizacije in zasedbe delovnih mest v skladu z zakonom ter normativi in standardi in kolektivno pogodbo zagotavljajo iz državnega proračuna.
1.a člen
(izobrazba)
V tem pravilniku izobrazba pomeni raven ali podraven po KLASIUS-SRV v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/06 in 8/17), in sicer:
-
osnovnošolska izobrazba je druga raven po KLASIUS-SRV;
-
srednja poklicna izobrazba je četrta raven po KLASIUS-SRV;
-
srednja strokovna ali splošna izobrazba je peta raven po KLASIUS-SRV;
-
višja strokovna izobrazba ali višješolska izobrazba (prejšnja) je šesta raven, podraven 6/1, po KLASIUS-SRV;
-
visokošolska izobrazba prve stopnje ali visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja) je šesta raven, podraven 6/2, po KLASIUS-SRV;
-
visokošolska izobrazba druge stopnje, specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) je sedma raven po KLASIUS-SRV.
II. NORMATIVI IN STANDARDI
2. člen
(učna obveznost učiteljev)
(1)
Tedenska učna obveznost, izražena v urah po 45 minut, je:
-
22 ur za učitelje,
-
21 ur za učitelje italijanščine v šolah z italijanskim učnim jezikom ter slovenščine in madžarščine kot maternega jezika v dvojezičnih šolah,
-
22 ur za učitelje, ki izvajajo druge oblike individualne in skupinske pomoči učencem in dodatno strokovno pomoč učencem s posebnimi potrebami, ki je namenjena premagovanju primanjkljajev, ovir oziroma motenj,
-
30 ur sodelovanja pri pouku za laboranta.
(2)
Tedenska učna obveznost, izražena v urah po 50 minut, je:
-
25 ur za učitelje v podaljšanem bivanju.
(3)
Tedenska obveznost vzgojno-izobraževalnega dela, izražena v urah po 60 minut, je:
-
35 ur za strokovne delavce v jutranjem varstvu za učence 1. razreda.
3. člen
(zmanjšanje tedenske učne obveznosti)
(1)
Učitelj, ki je član predmetne komisije za pripravo nacionalnega preverjanja znanja, ima lahko zmanjšano tedensko učno obveznost, in sicer:
-
učitelj, član predmetne komisije za matematiko in materni jezik in tuji jezik, za 3 ure,
-
učitelj, član predmetne komisije za predmete, ki so določeni za tretji predmet, iz katerega bodo učenci opravljali nacionalno preverjanje znanja v tekočem šolskem letu, za 1 uro.
(2)
Ravnatelju šole in pomočniku ravnatelja šole, ki je član predmetne komisije, se učna obveznost lahko zmanjša v skladu z določili iz prejšnjega odstavka, vendar pomočniku ravnatelja ne pod 4 ure pouka.
(3)
Učitelj, ki je razrednik v 1. in 9. razredu, ima za eno uro zmanjšano tedensko učno obveznost, učitelj, ki je razrednik v vseh ostalih razredih pa ima za pol ure zmanjšano tedensko učno obveznost.
4. člen
(drugi učitelj v 1. razredu)
Obseg ur pouka za drugega učitelja se v šolah z italijanskim učnim jezikom določi glede na število učencev v posameznem oddelku 1. razreda, in sicer:
-
12 do 16 učencev 11 ur,
-
17 do 21 učencev 15 ur.
Drugi učitelj se vključi v vzgojno-izobraževalno delo v obsegu 11 ur, če je v kombiniranem oddelku iz dveh razredov najmanj 10 učencev, v kombiniranem oddelku z učenci iz treh in več razredov pa 8 učencev.
V dvojezičnih osnovnih šolah se drugi učitelj v 1. razredu vključi v vzgojno-izobraževalno delo v skladu z izvedbenimi navodili za izvajanje programa dvojezične osnovne šole pri vseh urah pouka, razen pri slovenščini in madžarščini, kjer se učenci delijo v skupine.
V 2. in 3. razredu se v skladu z izvedbenimi navodili za izvajanje programa v dvojezičnih osnovnih šolah vključi drugi učitelj pri vseh urah pouka, razen pri slovenščini, madžarščini in tujem jeziku.
4.a člen
(mentorstvo)
Mentorju se za obdobje, določeno za izvajanje mentorskega dela s pripravnikom ali z drugim strokovnim delavcem, ki se pripravlja za opravljanje strokovnega izpita v skladu s pravilnikom, ki ureja strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja, določijo štiri mentorske ure na teden.
6. člen
(učna obveznost ravnatelja)
Ravnatelj osnovne šole z več kot petimi oddelki v okviru delovne obveznosti nima učne obveznosti, ravnatelj osnovne šole s štirimi oddelki in manj pa mora v okviru delovne obveznosti opraviti 2 uri pouka ali 3 ure podaljšanega bivanja ali 4 ure drugega strokovnega dela.
Med učno obveznost, ki jo ravnatelj opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, spadajo vse ure vzgojno-izobraževalnega dela, ki so element za sistemizacijo delovnih mest učiteljev iz 33. člena tega pravilnika, razen ur jutranjega varstva. Med druga strokovna dela, ki jih ravnatelj opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, spada svetovalno delo, delo knjižničarja, delo računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti in delo organizatorja šolske prehrane.
Poleg predpisane učne obveznosti ima lahko ravnatelj tedensko še največ za 5 ur povečano učno obveznost. Med učno obveznost, ki jo ravnatelj lahko opravi v okviru povečane učne obveznosti, spada le pouk obveznih oziroma izbirnih predmetov. Ure pouka, ki jih opravi ravnatelj nad predpisano učno obveznostjo, se določijo v pogodbi o zaposlitvi.
Osnova za določitev učne obveznosti ravnatelja so čisti in kombinirani oddelki, oddelki podaljšanega bivanja in oddelki predšolske vzgoje.
7. člen
(pomočnik ravnatelja)
Ravnatelj lahko imenuje pomočnika ravnatelja v osnovni šoli z 12 oddelki. Drugega pomočnika ravnatelja lahko ravnatelj imenuje pri 32 oddelkih, tretjega pa pri 52 oddelkih. Na eno delovno mesto pomočnika ravnatelja ravnatelj ne more imenovati več oseb.
Pomočnik ravnatelja ima v okviru delovne obveznosti določeno učno obveznost oziroma obveznost drugega strokovnega dela. Med učno obveznost, ki jo pomočnik ravnatelja opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, spadajo vse ure vzgojno-izobraževalnega dela, ki so element za sistemizacijo delovnih mest učiteljev iz 33. člena tega pravilnika, razen ur jutranjega varstva. Med druga strokovna dela, ki jih pomočnik ravnatelja opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, spada svetovalno delo, delo knjižničarja, delo računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti in delo organizatorja šolske prehrane.
Tedenska učna obveznost oziroma obveznost drugega strokovnega dela pomočnika ravnatelja se določi v skladu z naslednjimi merili:
|
Število oddelkov
|
Učna obveznost
|
Ure drugega strokovnega dela
|
|||
|
1. pomočnik ravnatelja
|
2. pomočnik ravnatelja
|
3. pomočnik ravnatelja
|
Ure pouka
|
Ure podaljšanega bivanja
|
|
|
12, 13
|
32, 33
|
52, 53
|
13
|
14
|
26
|
|
14, 15
|
34, 35
|
54, 55
|
12
|
13
|
24
|
|
16, 17
|
36, 37
|
56, 57
|
11
|
12
|
22
|
|
18, 19
|
38, 39
|
58, 59
|
10
|
11
|
20
|
|
20, 21
|
40, 41
|
60, 61
|
9
|
10
|
18
|
|
22, 23
|
42, 43
|
62, 63
|
8
|
9
|
16
|
|
24, 25
|
44, 45
|
64, 65
|
7
|
8
|
14
|
|
26, 27
|
46, 47
|
66, 67
|
6
|
7
|
12
|
|
28, 29
|
48, 49
|
68, 69
|
5
|
6
|
10
|
|
30, 31
|
50, 51
|
70, 71
|
4
|
5
|
8
|
Če ima osnovna šola dva ali več pomočnikov ravnatelja, lahko ravnatelj skupno število ur učne obveznosti oziroma obveznosti drugega strokovnega dela med pomočnike razporedi tudi drugače, kot določajo merila, vendar posameznemu ne manj, kot je določeno za 30 oddelkov.
Poleg predpisane učne obveznosti ima lahko pomočnik ravnatelja tedensko še največ za 5 ur povečano učno obveznost.
Osnova za sistemiziranje delovnega mesta pomočnika ravnatelja in za določitev njegove učne obveznosti so čisti in kombinirani oddelki, bolnišnični oddelki in oddelki podaljšanega bivanja.
[Opomba TFL: V šolskih letih 2023/2024 in 2024/2025 velja posebna ureditev - glej prehodne določbe.]
8. člen
(svetovalni delavec)
V osnovni šoli se sistemizira eno delovno mesto svetovalnega delavca na 14 oddelkov, v šoli z večjim oziroma manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu.
Šola dodatno sistemizira delovno mesto svetovalnega delavca glede na število učencev v skladu z naslednjimi merili:
|
Število učencev
|
Delež delovnega mesta
|
|
do 200
|
0,15
|
|
201–350
|
0,30
|
|
351–500
|
0,45
|
|
501 in več
|
0,60
|
Skupni delež svetovalnega delavca ne sme biti manjši od 0,50 delovnega mesta.
8.a člen
(dodatni strokovni delavec za delo z učenci Romi)
V osnovni šoli se za delo z učenci Romi sistemizira dodatno delovno mesto strokovnega delavca v skladu z naslednjimi merili:
----------------------------------------------------------------
Število učencev Romov Delež delovnega
mesta
od do
----------------------------------------------------------------
4 8 0,10
9 13 0,25
14 19 0,50
20 26 0,75
27 34 1,00
35 44 1,50
45 2,00
----------------------------------------------------------------Šola lahko delež delovnega mesta razporedi med delovno mesto učitelja za dodatno strokovno pomoč za učence Rome in delovno mesto svetovalnega delavca.
9. člen
(knjižničar)
V osnovni šoli s 15 oddelki se sistemizira eno delovno mesto knjižničarja, v šoli z večjim oziroma manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot delovno mesto s polovičnim delovnim časom in ne več kot dve delovni mesti.
10. člen
(računalnikar-organizator informacijskih dejavnosti)
V osnovni šoli se sistemizira delovno mesto računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti v skladu z naslednjimi merili:
|
Število oddelkov
|
Delež delovnega mesta
|
|
|
od
|
do
|
|
|
1
|
16
|
0,50
|
|
17
|
26
|
0,75
|
|
27
|
36
|
1,00
|
|
37 in več
|
1,20
|
|
V osnovni šoli z eno podružnico se dodatno sistemizira 0,10 delovnega mesta računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti.
V osnovni šoli z dvema in več podružnicami se dodatno sistemizira 0,20 delovnega mesta računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti.
11. člen
(osnove za sistemiziranje delovnih mest)
Osnova za sistemiziranje delovnih mest svetovalnega delavca, knjižničarja in računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti so čisti in kombinirani oddelki.
12. člen
(organizator šolske prehrane)
V osnovni šoli se za 3000 dopoldanskih malic sistemizira 1 delovno mesto organizatorja šolske prehrane, v šoli z manjšim številom učencev pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,10 delovnega mesta.
13. člen
(laborant)
Osnovna šola v oddelkih 6., 7., 8. in 9. razreda z več kot 10 učenci sistemizira delovno mesto laboranta v obsegu 25 odstotkov od skupnega števila ur, določenih s predmetnikom, pri naravoslovju v 6. in 7. razredu ter kemiji, fiziki in biologiji v 8. in 9. razredu in pri obveznih izbirnih predmetih s področja kemije, fizike in biologije, če je tako določeno z učnim načrtom.
14. člen
(spremljevalec učenca)
Za nudenje fizične pomoči osnovna šola na podlagi odločbe o usmeritvi sistemizira delovno mesto spremljevalca, če ne more zagotoviti izvajanja odločbe v okviru obstoječe kadrovske zasedbe oziroma na drug ustrezen način.
Obseg zaposlitve spremljevalca se določi glede na število učencev, ki se jim nudi fizična pomoč, in število ur nudenja fizične pomoči, ki je odvisna od trajanja pouka in podaljšanega bivanja, če so učenci vanj vključeni.
Spremljevalec mora imeti srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo.
14.a člen
(romski pomočnik)
V osnovni šoli se sistemizira delovno mesto romski pomočnik v skladu z naslednjimi merili:
| št. romskih učencev | delež delovnega mesta |
| 16 – 30 | 0,5 |
| 31 in več | 1 |
Odstopanja od meril iz prejšnjega odstavka v utemeljenih primerih odobri na podlagi vloge šole ministrstvo.
Romski pomočnik mora imeti srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo ali nacionalno poklicno kvalifikacijo romski pomočnik.
15. člen
(računovodska dela)
V šoli z 12 in več oddelki se za računovodska dela sistemizira eno delovno mesto računovodje VI ali računovodje VII/1 ali računovodje VII/2, v šoli z manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,50 delovnega mesta.
Šola s 15 in več oddelki sistemizira delovno mesto računovodje VI ali računovodje VII/1 ali računovodje VII/2 in delovno mesto knjigovodje V ali knjigovodje VI v skladu z naslednjimi merili:
|
Število oddelkov
|
Delež delovnega mesta
računovodje
|
Delež delovnega mesta knjigovodje
|
|
|
od
|
do
|
||
|
15
|
18
|
1,00
|
0,25
|
|
19
|
24
|
1,00
|
0,50
|
|
25
|
29
|
1,00
|
0,75
|
|
30
|
34
|
1,00
|
1,00
|
|
35
|
40
|
2,00
|
0,25
|
|
41 in več
|
2,00
|
0,50
|
|
Računovodja VI mora imeti najmanj višjo strokovno izobrazbo oziroma višješolsko izobrazbo (prejšnja).
Računovodja VII/1 mora imeti visokošolsko izobrazbo prve stopnje ali visokošolsko strokovno izobrazbo (prejšnja).
Računovodja VII/2 mora imeti visokošolsko izobrazbo druge stopnje, specializacijo po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali visokošolsko univerzitetno izobrazbo (prejšnja).