na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Sklep o podrobnejši vsebini poročila pooblaščenega aktuarja
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 3-219/2001, stran 325 DATUM OBJAVE: 18.1.2001
VELJAVNOST: od 2.2.2001 do 21.12.2015 / UPORABA: od 2.2.2001
RS 3-219/2001
Verzija
4 / 4
Čistopis se uporablja od 1.1.2016 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 20.2.2026: AKTUALEN.
219. Sklep o podrobnejši vsebini poročila pooblaščenega aktuarja
Agencija za zavarovalni nadzor na podlagi 5. točke prvega odstavka 160. člena zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 13/00 in 91/00) izdaja
S K L E P
o podrobnejši vsebini poročila pooblaščenega aktuarja
o podrobnejši vsebini poročila pooblaščenega aktuarja
1. člen
Opredelitve pojmov oziroma razlage izrazov
V tem sklepu je nekaj izrazov, ki jih je treba razložiti in tako opredeliti ustrezne pojme. Za potrebe tega sklepa pomenijo izrazi:
1.
"vrsta zavarovalne pogodbe" je enota zavarovalne storitve, za katero veljajo isti zavarovalni pogoji in isti ceniki;
2.
"glavni tipi zavarovalnih pogodb" so skup posameznih vrst zavarovalnih pogodb, ki krijejo iste nevarnosti;
3.
"zavarovalna vrsta", kot jih določa drugi odstavek 2. člena ZZavar;
4.
"obvezno pogodbeno pozavarovanje" (Treaty reinsurance) je pozavarovanje, kadar je zavarovatelj, ki prenaša tveganje, s pogodbenimi določili obvezan, da prenese na pozavarovatelja nekaj tveganja na določen način, pozavarovatelj pa je obvezan, da to tveganje sprejme;
5.
"ZZavar" je zakon o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo);
6.
"Sklep o zavarovalno-tehničnih rezervacijah" je sklep Agencije za zavarovalni nadzor o podrobnejšh pravilih in minimalnih standardih za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij;
7.
"Sklep o metodologiji za izračun lastnih deležev" je sklep Agencije za zavarovalni nadzor o metodologiji za izračun lastnih deležev zavarovalnice v tabelah maksimalnega kritja in metodologiji za ugotavljanje največje verjetne škode;
8.
"Sklep o naložbah" je sklep Agencije za zavarovalni nadzor o vrstah in lastnostih kritnega premoženja in premoženja kritnega sklada ter pravilih za razpršitev in omejitev naložb kritnega premoženja in premoženja kritnega sklada ter načinu in rokih poročanja;
9.
"Pooblaščeni aktuar" je oseba, ki jo je zavarovalnica imenovala v skladu s prvim odstavkom 74. člena ZZavar.
2. člen
Predmet sklepa
(1)
Ta sklep določa podrobnejšo vsebino poročila pooblaščenega aktuarja iz tretjega odstavka 76. člena ZZavar.
(2)
Sestavni del poročila pooblaščenega aktuarja je tudi mnenje pooblaščenega aktuarja k letnemu poročilu zavarovalnice.
3. člen
Strokovne podlage za izdelavo poročila
Pri preverjanju, ali zavarovalnica oblikuje zavarovalno-tehnične rezervacije v skladu s predpisi, in ali so premije izračunane oziroma zavarovalno-tehnične rezervacije oblikovane tako, da zagotavljajo trajno izpolnjevanje vseh obveznosti zavarovalnice iz zavarovalnih pogodb, mora pooblaščeni aktuar upoštevati določila sklepa o zavarovalno-tehničnih rezervacijah.
4. člen
Podrobnejša vsebina poročila
Vsi denarni zneski, navedeni v poročilu, morajo biti izraženi v eurih. Za preračun iz tuje valute v eure se uporablja srednji tečaj tečajnice Banke Slovenije – referenčni tečaji ECB na dan, na katerega se aktuarsko preverjanje nanaša.
5. člen
Dolgoročne obveznosti – matematične rezervacije
V poročilu, ki se nanaša na dolgoročna zavarovanja, za katera je potrebno oblikovati matematične rezervacije, morajo biti podane najmanj naslednje informacije:
1.
Datum, na katerega se aktuarsko preverjanje, ki je predmet poročila, nanaša.
2.
Tabela s podatki o stanju matematičnih rezervacij za posamezne kritne sklade.
3.
Opis vseh pravic in obveznosti za posamezne vrste zavarovalnih pogodb, vključno z višino premije in vsemi upravičenji, med katerimi lahko zavarovanec izbira, ki jih zavarovalnica sklepa oziroma jih je sklenila v preteklosti in iz katerih ima še vedno določene obveznosti.
4.
Ne glede na določilo v 3. točki tega odstavka mora pooblaščeni aktuar najmanj na vsakih pet let podati opis vseh pravic in obveznosti za posamezne vrste zavarovalnih pogodb, kot je določeno v prejšnji točki.
5.
V poročilih za vmesna leta je potrebno priložiti opis iz 3. točke tega odstavka za nove vrste zavarovalnih pogodb, ki jih je zavarovalnica začela sklepati med obračunskim letom, na katerega se poročilo nanaša. Za obstoječe vrste zavarovalnih pogodb zadostuje sklicevanje na aktuarsko poročilo, ki ta opis vsebuje.
6.
Splošna načela in sprejete metode vrednotenja, pri čemer je treba posebej upoštevati naslednje:
a)
osnove za ugotavljanje morebitnega neskladja med naravo in trajanjem naložb ter ovrednotenimi obveznostmi, vključno z upoštevanjem valutne usklajenosti;
b)
če je bila pri izračunu matematičnih rezervacij uporabljena neto metoda, ali v kolikšni meri je bila metoda spremenjena v skladu s 13. členom sklepa o zavarovalno-tehničnih rezervacijah;
c)
ali so nastale negativne rezervacije in ali je bilo storjeno vse potrebno, da so bile postavljene na vrednost nič, v skladu z določilom 18. člena sklepa o zavarovalno-tehničnih rezervacijah;
d)
ali so bile oblikovane rezervacije za bonuse in, če so bile, po kakšni stopnji ali stopnjah;
e)
v primeru pogodb, pri katerih zavarovanci prevzamejo naložbeno tveganje, osnove za oblikovanje rezervacij za zajamčeni donos;
f)
osnove rezervacij za ostala zajamčena upravičenja in vsa upravičenja, med katerimi zavarovanec lahko izbira, razen zajamčenega donosa;
g)
metode, po katerih so bili vnaprej vračunani morebitni stroški za pogodbe, pri katerih zavarovanec prevzema naložbeno tveganje.
7.
Uporabljene obrestne mere, tablice smrtnosti in tablice invalidnosti ter vse ostale tablice, ki se uporabljajo v premijskem izračunu dolgoročnih zavarovanj (npr. zdravstvenih zavarovanj) in privzeta obrestna mera, tablice smrtnosti in tablice invalidnosti ter ostale tablice, ki se uporabljajo v izračunu dolgoročnih zavarovanj za vrednotenje obveznosti po posameznih vrstah zavarovalnih pogodb. Če tablice, ki so uporabljene, niso javne, podatke o vseh stopnjah smrtnosti, invalidnosti in ostalih incidencah, ki so bile uporabljene.
8.
Za vse vrste zavarovalnih pogodb, razen pogodb, kjer zavarovanec prevzema naložbeno tveganje:
a)
del kosmatih premij, ki je namenjen za stroške in dobiček za posamezne vrste zavarovalnih pogodb;
b)
metoda, po kateri se oblikuje rezervacija za stroške, ko se premija preneha plačevati, ali ko v prihodnje ni več treba plačati nobene premije ali kadar metoda vrednotenja bodočih premij ne upošteva;