Navodilo o načinu, postopkih in udeležencih za izvajanje...

5930. Navodilo o načinu, postopkih in udeležencih za izvajanje statističnega raziskovanja o prejemkih na račune in o izdatkih z računov poslovnih subjektov

Na podlagi petega odstavka 71. člena Zakona o plačilnem prometu (Uradni list RS, št. 110/06 – prečiščeno besedilo), 5. točke 15. člena Sklepa o ustanovitvi Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (Uradni list RS, št. 53/02 in 87/02) ter v soglasju z Banko Slovenije (št. 28.00-1180/06-DM, z dne 15. 11. 2006) in Ministrstvom za finance (št. 405-6/2006/22, z dne 24. 11. 2006) Svet Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve izdaja

N A V O D I L O
o načinu, postopkih in udeležencih za izvajanje statističnega raziskovanja o prejemkih na račune in o izdatkih z računov poslovnih subjektov

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

To navodilo določa način, postopke in udeležence za izvajanje statističnega raziskovanja o prejemkih na račune in o izdatkih z računov poslovnih subjektov – rezidentov.

Podlaga temu raziskovanju so podatki o prejemkih in o izdatkih poslovnih subjektov, ki jih zagotavljajo izvajalci plačilnega prometa iz nalogov za plačilo, na katerih je namen plačila šifriran z ustrezno šifro prejemkov in izdatkov za plačila v državi med rezidenti.

Podatke o izdatkih za plačila v tujino – nerezidentom in podatke o prejemkih od nerezidentov za plačila iz tujine zbira Banka Slovenije v skladu z Zakonom o Banki Slovenije in Zakonom o deviznem poslovanju ter jih posreduje AJPES.

Sistem šifriranja plačilnih transakcij med rezidenti je AJPES določila z Navodilom o vsebini, načinu in rokih, v katerih izvajalci plačilnega prometa zagotavljajo podatke za statistične in druge z zakoni določene namene (Uradni list RS, št.138/06).

2. člen

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem navodilu, imajo naslednji pomen:

-

šifriranje plačilnih transakcij – označevanje namenov plačil s šiframi prejemkov in izdatkov (PI);

-

račun – transakcijski račun pri banki, hranilnici in Banki Slovenije, račun pri centralni banki, podračun v sistemu enotnega zakladniškega računa, gotovinski račun proračunskega uporabnika pri banki;

-

poslovni subjekt – pravna oseba – rezident, imetnik transakcijskega računa pri banki, hranilnici ali Banki Slovenije, imetnik računa pri centralni banki in imetnik podračuna v sistemu enotnega zakladniškega računa, ki opravlja dejavnost;

-

izvajalec plačilnega prometa – banka, hranilnica, podružnica tuje banke in banka države članice Evropske unije, ki za opravljanje storitev plačilnega prometa pridobijo dovoljenje Banke Slovenije ter Banka Slovenije. Nalogo izvajalca plačilnega prometa za neposredne in posredne uporabnike državnega in občinskih proračunov, vključene v sistem enotnega zakladniškega računa, po tem navodilu izvaja organ, pristojen za javna plačila (v nadaljevanju: UJP);

-

plačilna transakcija nastane na osnovi plačilne instrukcije in programsko generirane transakcije;

-

nalog za plačilo – je nalog imetnika transakcijskega računa izvajalcu plačilnega prometa, ki vodi njegov transakcijski račun, da v breme tega transakcijskega računa opravi prenos denarnih sredstev v dobro drugega transakcijskega računa ali v dobro računa izvajalca plačilnega prometa in v korist prejemnika plačila;

-

plačilni instrument – je sredstvo, ki ob pogojih, ki so dogovorjeni med izvajalcem plačilnega prometa ter imetnikom, glede oblike in načina uporabe plačilnega instrumenta, imetniku omogoča prenos denarnih sredstev, ter vplačil in izplačil. Pomeni obliko in način posredovanja plačilne instrukcije izvajalcu plačilnega prometa;

-

plačilna instrukcija – je navodilo izvajalcu plačilnega prometa za prenos sredstev. Na osnovi plačilnih instrukcij se pri izvajalcih plačilnega prometa oblikujejo ustrezne plačilne transakcije. Namen plačila je šifriran z ustrezno šifro na nalogu za plačilo ali pa se šifra generira programsko na plačilno instrukcijo;

-

nalogodajalec – je fizična ali pravna oseba, ki izda izvajalcu plačilnega prometa nalog za plačilo ali nakazilo v breme kritja, ki ga ima pri tem izvajalcu plačilnega prometa;

-

interni plačilni promet – promet med računi, ki jih vodi izvajalec plačilnega prometa, ter med računom izvajalca plačilnega prometa in računi, ki jih izvajalec plačilnega prometa vodi, in poravnava plačila na podlagi plačilne transakcije, ki je lahko tudi programsko generirana (npr. pripis obresti);

-

medbančni plačilni promet – poravnava plačila prek sistema Žiro kliringa (ŽK) in sistema bruto poravnave v realnem času na računih bank, hranilnic in Banke Slovenije pri centralni banki;

-

evidentiranje prejemkov in izdatkov – zapis podatkov o prejemkih na račune in o izdatkih z računov posameznih poslovnih subjektov, ki so izvajalcem plačilnega prometa podlaga za poročanje AJPES za potrebe statističnega raziskovanja.

Za posamezne izraze, uporabljene v tem navodilu, ki niso posebej opredeljeni, se uporablja vsebina, ki jo določa Zakon o plačilnem prometu (Uradni list RS, št. 110/06- prečiščeno besedilo).

3. člen

V navodilu so zaradi zagotovitve celovitosti podatkov za potrebe statističnih raziskovanj upoštevana naslednja izhodišča:

-

podatki o prejemkih na račune in o izdatkih z računov poslovnih subjektov se zagotavljajo s plačilnega prometa na podlagi šifer prejemkov in izdatkov, s katerimi so na plačilnih instrumentih in pri plačilnih instrukcijah izraženi nameni plačil;

-

podatke o prejemkih in o izdatkih iz naslova opravljenega večstranskega pobota medsebojnih obveznosti in terjatev prek AJPES zagotovi AJPES;

-

izvajalci plačilnega prometa zagotavljajo podatke o prejemkih na račune in o izdatkih z računov poslovnih subjektov po posameznih šifrah prejemkov in izdatkov za plačila internega in medbančnega plačilnega prometa;

-

promet na računih fizičnih oseb in samostojnih podjetnikov se izkazuje kot promet na računih izvajalcev plačilnega prometa; način evidentiranja je razviden iz Pregleda zbiranja podatkov o prejemkih in o izdatkih glede na račun nalogodajalca in prejemnika in glede na način izvršitve plačila, ki je Priloga 1 tega navodila;

-

poročevalci podatkov o prejemkih na račune in o izdatkih z računov so izvajalci plačilnega prometa za račune poslovnih subjektov, ki jih vodijo;

-

poročevalci pošiljajo podatke neposredno v AJPES;

-

UJP zagotavlja podatke o prejemkih na račune in o izdatkih z računov za neposredne in posredne uporabnike državnega in občinskih proračunov, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki so vključeni v sistem enotnega zakladniškega računa.

II. ŠIFRIRANJE NAMENOV PLAČIL

4. člen

Osnova za zbiranje podatkov o prejemkih in o izdatkih je plačilni instrument oziroma plačilna instrukcija (tudi programsko generirana plačilna transakcija), na katerih je namen plačila šifriran z ustrezno šifro prejemka in šifro izdatka. Poslovni subjekti so odgovorni za pravilnost navedenih šifer prejemkov in izdatkov.

Prejemki po tem navodilu so povečanja stanja denarnih sredstev na računu.

Izdatki po tem navodilu so zmanjšanja stanja denarnih sredstev na računu.

5. člen

Namene plačil na plačilnih instrumentih in pri plačilnih instrukcijah za plačila v državi med rezidenti označujejo nalogodajalci s šiframi prejemkov in izdatkov. Nalogodajalci označijo izdatek s svojega računa in prejemek na račun prejemnika z ustrezno šifro izdatka in šifro prejemka iz Pregleda šifer prejemkov in izdatkov iz 11. člena tega navodila. Pri označevanju namenov plačil upoštevajo povezave šifer izdatkov s šiframi prejemkov iz 18. člena tega navodila.

Če so nalogodajalci fizične osebe in samostojni podjetniki, šifre prejemkov in izdatkov, ki ustrezajo namenom plačil, zagotovijo izvajalci plačilnega prometa.

Namene plačil pri programsko generiranih plačilnih transakcijah označijo s šiframi prejemkov in izdatkov izvajalci plačilnega prometa.

6. člen

Plačila med poslovnimi subjekti v državi (poslovna dejavnost, dejavnost naložbenja in dejavnost financiranja) se označujejo tako, da se na prvo mesto vpiše črka A, na naslednja štiri mesta pa šifra "vrsta posla" iz šifranta Vrsta posla A.

Medbančna plačila ali monetarna plačila (plačila med bankami in plačila med bankami in Banko Slovenije) se označujejo tako, da se na prvo mesto vpiše črka B (za plačila med bankami) ali črka M (za plačila med bankami in Banko Slovenije), na naslednja štiri mesta pa šifra "vrsta posla" iz šifranta Vrsta posla B ali M. Plačila prek računa Klirinško depotne družbe (za plačila iz naslova poravnav poslov z vrednostnimi papirji) se označujejo tako, da se na prvo mesto vpiše črka F, na naslednja štiri mesta pa šifra "vrsta posla" iz šifranta Vrsta posla F.

Šifrant Vrste posla A je Priloga 2 tega navodila.

Vsebino šifrantov Vrste posla B, M in F določa in objavlja Banka Slovenije.

Banka Slovenije pred pošiljanjem podatkov v AJPES zagotovi prevedbo vseh šifer "vrsta posla" B, M in F v šifre prejemkov in šifre izdatkov.

II/1 Šifriranje plačil na račune za zbiranje javnofinančnih prihodkov

7. člen

Prejemke iz naslova razporejanja javnofinančnih prihodkov na račune prejemnikov sredstev na plačilnih instrumentih oziroma pri plačilnih instrukcijah označujejo z ustreznimi šiframi pristojni organi in druge pravne osebe, ki javnofinančne prihodke razporejajo po predpisih in drugih podlagah.

Pri plačilih na podračune javnofinančnih prihodkov, ki so v Registru transakcijskih računov označeni s črko P, poslovni subjekti vpišejo šifro izdatka in šifro prejemka, ker tako zahteva standard za izpolnjevanje nalogov. UJP tako evidentiranih prejemkov ne sporoča AJPES.

II/2 Storno uporabljenih šifer prejemkov in izdatkov

8. člen

Zaradi zagotovitve pravilnosti podatkov o prejemkih in o izdatkih je treba v določenih primerih stornirati uporabljene šifre. Na plačilnih instrumentih oziroma pri plačilnih instrukcijah se storno uporabljenih šifer prejemkov in izdatkov označi tako, da se v polje, ki je predvideno za šifro izdatka, vpiše šifra prejemka, v polje, ki je predvideno za šifro prejemka, pa se vpiše šifra izdatka.

Šifre prejemkov in izdatkov se stornirajo pri:

-

napačni usmeritvi denarnih sredstev,

-

označitvi z nepravilno šifro,

-

vračilu preveč plačanih obveznosti v istem letu.

Če so prejemki in izdatki nastali v preteklem letu, se v tekočem letu šifre ne stornirajo. V teh primerih se popravki prejemkov označijo s šifro izdatka 89, popravki izdatkov pa s šifro prejemka 29.

9. člen

Izjeme pri uporabi storna šifer:

-

ob vračilu davka na dodano vrednost po obračunu, tudi če se vračilo davka na dodano vrednost nanaša na preteklo leto, se uporabi storno šifre izdatka 51,

-

za šifro 29 – drugi prejemki in za šifro 89 – drugi izdatki se nepravilno šifrirani podatki s tema šiframa ne popravljajo s storniranjem uporabljene šifre.

Nepravilni podatek na šifri 29 – drugi prejemki se popravi s šifro 89 drugi izdatki, nepravilni podatek na šifri 89 – drugi izdatki se popravi s šifro 29 – drugi prejemki.

II/3 Šifriranje izdatkov in prejemkov iz naslova obresti

10. člen

Izdatki za plačilo obresti se označujejo z istimi šiframi izdatkov kakor plačilo obveznosti, na katere se obresti nanašajo, ne glede na to, ali jih poslovni subjekti plačujejo posebej ali skupaj s plačilom obveznosti.

Enako velja tudi za prejemke iz naslova obresti.

III. PREGLED ŠIFER PREJEMKOV IN IZDATKOV

11. člen

A.   PREJEMKI
     PREJEMKI PRI POSLOVANJU
11   Prejemki od prodaje proizvodov in storitev
12   Prejemki od subvencij, dotacij in od drugih nevračljivih virov
     PREJEMKI PRI NALOŽBENJU
13   Prejemki od dividend in deležev iz dobička drugih
15   Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev
16   Prejemki od odtujitve neopredmetenih dolgoročnih sredstev
17   Prejemki od odtujitve dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb
     PREJEMKI PRI FINANCIRANJU
20   Prejemki od vplačanega kapitala
21   Prejemki od dobljenih dolgoročnih in kratkoročnih posojil, kreditov in
     depozitov
28   PREJEMKI OD POBOTA
29   DRUGI PREJEMKI
 
B.   IZDATKI
     IZDATKI PRI POSLOVANJU
30   Izdatki za nakup materiala in storitev
31   Izdatki za subvencije, dotacije in za druge istovrstne namene
32   Izdatki za povračila stroškov v zvezi z delom in drugi osebni prejemki
33   Izdatki za plačila po pogodbah o delu in po avtorskih pogodbah
40   Izdatki za čiste plače zaposlencev in za nadomestila čistih plač
43   Izdatki za socialno varnost
50   Izdatki za dajatve in takse
51   Izdatki za davek na dodano vrednost, trošarine in prometni davki
52   Izdatki za akontacijo dohodnine
     IZDATKI PRI NALOŽBENJU
70   Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev
71   Izdatki za pridobitev neopredmetenih dolgoročnih sredstev
72   Izdatki za pridobitev dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb
     IZDATKI PRI FINANCIRANJU
80   Izdatki za vračilo kapitala
81   Izdatki za vračila oziroma odplačila dolgoročnih in kratkoročnih posojil,
     kreditov in depozitov
82   Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev lastnikov iz dobička
88   IZDATKI OD POBOTA
89   DRUGI IZDATKI

III/1 Vsebina šifer prejemkov in izdatkov

12. člen

A.

Vsebina šifer prejemkov

PREJEMKI PRI POSLOVANJU

ŠIFRA 11 – Prejemki od prodaje proizvodov in storitev

S šifro 11 se označujejo prejemki od:

-

prodaje proizvodov, trgovskega blaga in materiala,

-

opravljanja storitev,

-

opravnin (provizij),

-

zavarovalnih in pozavarovalnih premij in drugih poslovnih prejemkov iz zavarovalne in pozavarovalne dejavnosti,

-

odškodnin,

-

licenčnin,

-

nadomestil,

-

najemnin (tudi fizičnim osebam),

-

članarin,

-

vračil potrošniških posojil,

-

obresti,

-

kazni itd.

ŠIFRA 12 – Prejemki od subvencij, dotacij in od drugih nevračljivih virov

S šifro 12 se označujejo prejemki od:

-

subvencij,

-

dotacij,

-

regresov,

-

kompenzacij (kot vrste subvencij),

-

premij,

-

samoprispevkov,

-

sredstev, zbranih za izgradnjo infrastrukturnih objektov,

-

obračunanih in neplačanih prispevkov po posebnih predpisih,

-

drugih nevračljivih virov (prispevki ob elementarnih nesrečah, humanitarna pomoč, sredstva, prejeta iz naslova sponzorstva) itd.

PREJEMKI PRI NALOŽBENJU

ŠIFRA 13 – Prejemki od dividend in deležev iz dobička drugih

S šifro 13 se označujejo prejemki od:

-

dividend,

-

deležev iz dobička drugih.

ŠIFRA 15 – Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev

S šifro 15 se označujejo prejemki od odtujitve:

-

zemljišč,

-

zgradb,

-

gozdov,

-

proizvajalne in druge opreme,

-

osnovne črede,

-

večletnih nasadov,

-

drobnega inventarja, ki ima naravo opredmetenih osnovnih sredstev,

-

opredmetenih osnovnih sredstev v gradnji in izdelavi in njihovih nadomestnih delov itd.

Navodilo o načinu, postopkih in udeležencih za izvajanje statističnega raziskovanja o prejemkih na račune in o izdatkih z računov poslovnih subjektov

Časovnica