Zakon o čeku (ZC)

OBJAVLJENO V: Uradni list FLRJ 105-735/1946, stran 1389 DATUM OBJAVE: 27.12.1946

FLRJ 105-735/1946

735. Zakon o čeku (ZC)
U K A Z
Na podlagi 6. točke 74. člena ustave v zvezi s 7. členom zakona o Prezidiju Ljudske skupščine FLRJ razglaša predsedstvo Prezidija Ljudske skupščine FLRJ zakon o čeku, ki sta ga sprejela Zvezni svet in Svet narodov Ljudske skupščine FLRJ in ki se glasi:
ZAKON O ČEKU

Izdajanje in oblika čeka

1. člen

Ček obsega:

1)

označbo, da je ček, napisano v samem besedilu listine, ali, če je listina izdana v tujem jeziku, izraz, ki v tem jeziku ustreza pojmu čeka;

2)

nepogojno nakazilo, naj se plača določena vsota denarja iz trasantovega kritja;

3)

ime tistega, ki naj plača (trasat);

4)

kraj, kjer je treba plačati;

5)

navedbo dneva in kraja izdaje čeka;

6)

podpis tistega, ki je ček izdal (trasant).

2. člen

Ček, ki je plačljiv v državi, se sme trasirati samo na državna, zadružna in zasebna bančna podjetja.
Ček, plačljiv izven države, sme biti trasiran tudi od druge osebe, po zakonu plačilnega kraja.

3. člen

Listina, v kateri ne bi bilo katere koli izmed sestavin, naštetih v 1. členu, ali ki ni trasirana po 2. členu tega zakona, ne velja kot ček; od tega so izvzeti primeri, ki so določeni v naslednjih odstavkih.
Če ni posebne navedbe, se šteje kraj, ki je naveden poleg trasatovega imena, za plačilni kraj.
Ček, v katerem ni naveden kraj izdaje, se šteje za izdanega v kraju, ki je naveden poleg trasantovega imena.
Odreditev obresti v čeku se šteje za nezapisano.

4. člen

Ček se sme trasirati samo na tisto osebo (2. člen tega zakona), pri kateri ima trasant kritje, s katerim lahko razpolaga po čeku na podlagi izrečnega ali tihega sporazuma s to osebo.
Trasant, ki izda nepokrit ček, mora dati imetniku čeka popolno odškodnino.

5. člen

Ček se lahko glasi na ime, po odredbi ali na prinosilca.
Ček na ime, ki vsebuje navedbo »ali prinosilcu«, oziroma kak drug izraz, ki pomeni isto, velja za ček na prinosilca.
Prav tako velja ček brez navedbe osebe kateri naj se plača (koristnika, remitenta), za ček na prinosilca.
Ček se lahko glasi tudi na ime ali po odredbi samega trasanta.
Ne velja ček na prinosilca, v katerem je trasant obenem trasat.

6. člen

Trasant je odgovoren za plačilo. Vsaka odredba, s katero bi se hotel oprostiti odgovornosti za plačilo, se šteje za nezapisano.

Indosament

7. člen

Ček na prinosilca se prenese z navadno predajo. Vsak drugačen ček, tudi če ni izrečno trasiran po odredbi, se prenese z indosamentom.
Če trasant zapiše v čeku besede: »ne po odredbi« ali drug izraz, ki pomeni isto, se ček lahko prenese samo v obliki in z učinkom navadnega odstopa (cesije).
Ček na prinosilca se lahko spremeni v ček na ime ali v ček po odredbi z ustreznim polnim indosamentom.

8. člen

Indosament mora biti nepogojen. Vsak pogoj, ki bi bil postavljen, se šteje za nezapisanega.
Delni indosament je ničen.
Prav tako je ničen tudi trasatov indosament.
Indosament na prinosilca velja za indosament in blanko.
Kdor koli, izvzemši trasata, postavi svoj podpis na hrbet čeka, izdanega na prinosilca, ne da bi izpisal odredbo o indosamentu, je odgovoren kot trasantov avalist. Ček s tem ne neha biti ček na prinosilca.
Indosament na trasata velja za pobotnico o plačilu, razen če ima trasat več poslovnic (central, podružnic), indosament pa je izvršen v korist poslovalnice, ki je v kraju, različnem od tistega, na katerega je bil ček trasiran.

Odgovornost in plačilo

9. člen

Izjava o akceptu, ki bi se napisala na ček, nima. čekovno-pravnega učinka.

10. člen

Plačilo čeka se lahko zavaruje s poroštvom (avalom) za vso čekovno vsoto ali za določen njen del.
Razen trasata lahko da to zavarovanje vsaka tretja oseba, pa tudi oseba, ki je ček podpisala.

11. člen

Ček se plača ob vpogledu.
Listina, v kateri bi bila dospelost naznačena drugače, ni ček.