Odločba o odpravi Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o imenovanju ulic, trgov in naselij v zdraviliškem kraju Radenci

1596. Odločba o odpravi Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o imenovanju ulic, trgov in naselij v zdraviliškem kraju Radenci

Številka: U-I-182/21-15

U-I-184/21-14

Datum: 9. 5. 2024

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobud Franca Vukajča, Radenci, in drugih, vsi Radenci, ter skupine občinskih svetnikov Občine Radenci s prvopodpisanim Dragom Kocbekom, Radenci, na seji 9. maja 2024

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o imenovanju ulic, trgov in naselij v Občini Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 36/21) se odpravi.

Do drugačne ureditve se za poimenovanje sporne ulice uporablja Odlok o imenovanju ulic, trgov in naselij v Občini Radenci (Uradne objave občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 28/79, Uradni list RS, št. 45/96, ter Uradno glasilo slovenskih občin, št. 28/20, 41/20 in 9/21) brez spremembe, ki jo je povzročila uveljavitev predpisa iz 1. točke izreka te odločbe.

Nasprotna udeleženka sama nosi svoje stroške postopka.

Pobudniki Franc Vukajč, Marta Vukajč, Stanislav Toplak, Leon Klemenčič in Primož Mauko so stanovalci Titove ulice v Občini Radenci (v nadaljevanju sporna ulica). Pobudniki (v nadaljevanju tudi pobudniki stanovalci) Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o imenovanju ulic, trgov in naselij v Občini Radenci (v nadaljevanju Odlok) očitajo, da je bil sprejet v neskladju s 70., 77. in 78. členom Poslovnika Občinskega sveta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 6/15, 32/16, 11/20 in 62/20 – v nadaljevanju Poslovnik), tretjim odstavkom 46. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10 in 30/18 – nadaljevanju ZLS), 22. in 90. členom ter tretjim odstavkom 153. člena Ustave. Pobudniki navajajo, da župan pri sprejemanju Odloka ni upošteval odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-2/21, U-I-3/21 z dne 20. 5. 2021 (Uradni list RS, št. 88/21, in OdlUS XXVI, 19) – zlasti od 26. do 38. točke obrazložitve odločbe, ki jih tudi povzemajo v pobudi. Navajajo, da župan po sprejetju Odloka v občinskem svetu kljub pobudi za razpis lokalnega referenduma, ki je bila vložena 13. 7. 2021, ni zadržal njegove objave, ampak je sprejel Sklep o zadržanju izvajanja Odloka št. 031-0001/2021-18 z dne 14. 7. 2021 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 38/21 – v nadaljevanju Sklep), kar pa ni njegova pristojnost. Menijo, da je zato očitno in zavestno kršil pravilo o nujnosti zadržanja objave sprejetega Odloka (tretji odstavek 46. člena ZLS). Pobudniki navajajo še, da je župan njihovo pobudo za razpis referenduma zavrnil kot nedopustno z Obvestilom št. 031-0001/2021-22 z dne 20. 7. 2021 (v nadaljevanju Obvestilo), ne da bi jih pozval k odpravi morebitnih nepravilnosti. Postopku sprejemanja Odloka pa očitajo tudi druge nepravilnosti, ki so se zgodile pred njegovim sprejetjem v občinskem svetu. Pobudniki zatrjujejo, da je župan za vodenje predhodnega posvetovalnega postopka imenoval posebno komisijo, vendar za to ni imel pristojnosti. Navajajo, da se občinski svetniki niso imeli možnosti opredeliti do vseh pripomb, ki so bile podane v svetovalnem postopku. H gradivu za sejo občinskega sveta, na kateri je bil sprejet Odlok, naj bi bile priložene zgolj pripombe Krajevne skupnosti Radence in zapisnik »nepristojne komisije«, niso pa bile priložene pripombe družbe Erinox, d. o. o., Radenci, in stanovalcev sporne ulice. To naj bi preprečilo seznanitev občinskih svetnikov z vsemi pripombami in jim onemogočilo sprejetje ustreznih stališč. Pobudniki menijo še, da zaradi vsega navedenega tudi vsebina predhodnega posvetovalnega postopka ni bila objavljena v skladu z zakonom.

Pobudniki Drago Kocbek, Štefanija Lesjak in Toni Žitek so v času vložitve pobude opravljali funkcijo občinskih svetnikov v Občini Radenci (v nadaljevanju tudi pobudniki svetniki). Izpodbijanemu odloku očitajo, da je bil sprejet v neskladju s prvim odstavkom 17. člena in tretjim odstavkom 21. člena Zakona o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list RS, št. 25/08 – v nadaljevanju ZDOIONUS), saj jim ni bilo omogočeno, da bi se v postopku sprejemanja Odloka seznanili z vsemi pripombami, podanimi v predhodnem posvetovalnem postopku. Navajajo, da h gradivu za sejo niso bile priložene pripombe, ki naj bi jih podali prebivalci sporne ulice, in pripombe družbe Erinox, ki ima sedež na sporni ulici. Prejeli naj bi zgolj zapisnik Komisije za poimenovanje ulic, trgov, naselij in cest v Občini Radenci, iz katerega pa ni izhajala vsebina podanih pripomb. Pobudniki postopku sprejemanja Odloka očitajo tudi neskladje s 70. in 77. členom Poslovnika, ker je bil sprejet po skrajšanem postopku in ne po rednem postopku za sprejemanje splošnih aktov občine. Odlok naj bi bil sprejet tudi v nasprotju z 78. členom Poslovnika, 84. členom Statuta Občine Radenci (Uradni glasilo slovenskih občin, št. 2/21 in 67/15 – v nadaljevanju Statut), tretjim odstavkom 46. člena ZLS, 22. in 90. členom ter tretjim odstavkom 153. člena Ustave ter odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-2/21, U-I-3/21. Pobudniki menijo, da je župan zavestno kršil zakonodajo, saj naj bi kljub jasni napotitvi Ustavnega sodišča, da je treba z objavo sprejetega predpisa počakati petnajst dni, Odlok objavil že tretji dan po njegovem sprejetju, 2. 7. 2021. Pobudniki zatrjujejo, da je bil župan 5. 7. 2021 pisno seznanjen z namenom vložitve pobude za razpis referenduma, a se na to obvestilo ni odzval. Navajajo, da je bila 13. 7. 2021 pobuda tudi vložena, župan pa je izdal Sklep, s katerim naj bi onemogočil uveljavitev Odloka. Menijo, da je bilo takšno ravnanje župana protipravno, ter ponavljajo, da gre za zavestno kršitev vseh predhodno navedenih določb Ustave in drugih predpisov.

Obe pobudi sta bili posredovani v odgovor Občini Radenci (v nadaljevanju Občina). Ta najprej ugovarja obstoju pravnega interesa pobudnikov. (Glej opombo 1) Meni, da želijo pobudniki z razveljavitvijo Odloka doseči poimenovanje sporne ulice, ki ni skladno z Ustavo. Pri tem se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-109/10 z dne 26. 9. 2011 (Uradni list RS, št. 78/11, in OdlUS XIX, 26), v kateri je Ustavno sodišče odločilo, da je novo poimenovaje ulice »Titova cesta« s strani občine protiustavno. Meni, da dejstvo, da se sporna ulica že od leta 1979 imenuje Titova ulica, ne pomeni bistvene razlikovalne okoliščine glede na navedeno odločitev. Trenutno poimenovanje ulice naj bi poveličevalo prejšnji režim in naj bi negiralo vse grozote, ki so jih še danes živeči občani morali trpeti v tem režimu. Pri tem opozarja, da so ravno na sporni ulici potekale »borbene aktivnosti« za osamosvojitev Slovenije ter da naj bi bilo s »področja Radencev« nasilno izseljenih 129 posameznikov in še danes naj bi v Občini živeli ljudje, ki jim je bilo v času prejšnjega režima odvzeto premoženje, in občani, ki so jim bile zaradi političnega prepričanja izrečene zaporne kazni ali so bili celo izgnani na Goli otok. Opozarja še na Resolucijo Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009 o evropski zavesti in totalitarizmu (UL C 137 E, 27. 5. 2010) in Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 19/91 – popr.). Občina zato meni, da pobudniki zasledujejo protiustavni namen, kar naj bi pomenilo, da ne morejo izkazati pravnega interesa za vložitev pobude.

Občina zavrača očitke pobudnikov in navaja, da v postopku sprejemanja Odloka ni bilo storjenih nobenih kršitev. Pojasni, da je občinski svet na 22. redni seji 29. 6. 2021 sprejel izpodbijani odlok. Župan v času po njegovem sprejetju naj ne bi vedel, da bo vložena pobuda volivcem za razpis referenduma, zato naj bi Odlok objavil v Uradnem glasilu slovenskih občin 2. 7. 2021. Občina navaja, da so pobudniki pobudo za razpis referenduma o uveljavitvi Odloka vložili 13. 7. 2021. Naslednji dan, 14. 7. 2021, naj bi župan na podlagi tretjega odstavka 46. člena ZLS sprejel Sklep, s katerim naj bi zadržal izvrševanje Odloka. Hkrati pa je preizkusil vloženo pobudo in izdal Obvestilo, s katerim naj bi odločil, da je bila pobuda nedopustna, ker naj bi bila v neskladju z Ustavo (iz razlogov, navedenih pri ugovoru zoper obstoj pravnega interesa). Občina meni, da ni mogoče slediti razlogom pobudnikov, da je bil Odlok sprejet v neskladju z ZLS zgolj zato, ker ga je župan objavil le tri dni po poteku seje, na kateri je bil sprejet. Navaja, da so pobudniki prezrli dejstvo, da predpis postane veljaven šele, ko poteče vacatio legis, ki pa se lahko v skladu s 66. členom ZLS določi v poljubnem razponu, v konkretnem primeru je bil sprejet rok petnajst dni. Občina navaja, da pobudnikom ni bila kršena pravica za vložitev pobude volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, saj so imeli sedemnajst dni časa, da jo vložijo. Meni, da bi o kršitvi lahko govorili le, če bi bilo pobudnikom onemogočeno, da bi v petnajstih dneh vložili pobudo za razpis referenduma, v vmesnem času pa bi predpis že začel veljati. To pa se v obravnavni zadevi naj ne bi zgodilo, saj Odlok sploh še ni bil uveljavljen. Občina meni, da takšno stališče izhaja tudi iz 13. točke obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-2/21, U-I-3/21.

Občina navaja, da je zmotno stališče pobudnikov, da bi moral župan z objavo Odloka čakati petnajst dni po njegovem sprejetju. Meni, da takšna razlaga nesorazmerno posega v avtonomijo občin pri sprejemanju predpisov, ki urejajo lokalno samoupravo. Prav tako naj bi bilo ohromljeno izvajanje predpisov in zadev lokalnega pomena, saj bi morale občine ob sprejetju vsakega predpisa, tudi ko gre za zadeve »tehničnega pomena«, kot naj bi šlo v obravnavni zadevi (šlo naj bi zgolj za preimenovanje ulice), čakati petnajst dni. Občina meni, da je takšna razlaga tudi v nasprotju s pravico do referenduma, saj pušča odprto polje za zlorabe pri sprejemanju občinskih predpisov. Navaja, da če bi se morala občina držati roka petnajst dni, bi to pomenilo, da noben občan petnajst dni po njegovem sprejetju ne bi bil seznanjen z njegovo vsebino in noben občan ne bi mogel vložiti pobude za razpis referenduma, s čimer naj bi bili dejansko bistveno okrnjeni pravica do referenduma in možnost sodelovanja pri upravljanju zadev lokalnega pomena.