TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Poleg pogojev za ugotavljanje davčne osnove so v petem odstavku 68. člena ZDavP-2 določeni tudi vsi elementi, potrebni za izračun davčne obveznosti (davčna osnova, davčna stopnja, davčno obdobje). Gre za materialne določbe, ki so specialna ureditev v razmerju do določb ZDoh-2. Predmet obdavčitve po navedeni določbi pomeni na predpisani način ugotovljena razlika, ne glede na vir oziroma vrsto dohodkov, iz katerih izvira. Stališče, da bi davčni organ moral ugotoviti dejavnosti, s katerimi so bili doseženi neprijavljeni dohodki, ne drži. Na zavezancu je, da dokaže, da sredstva izvirajo iz neobdavčljivih virov. Metoda cenitve ni predpisana. Ker je cilj cenitve, da se čimbolj približa resničnemu dejanskemu stanju, metodo davčni organ izbere ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera.

Skladno z načelom zaslišanja stranke je davčni organ dolžan stranki omogočiti, da se pred odločitvijo v zadevi izreče o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo. Stališču tožnika, da je prišlo do kršitve tega načela, ker ga davčni organ pred izdajo odločbe ni seznanil z oceno dokazov, ki jih je tožnik predložil v fazi pripomb na zapisnik, ni mogoče slediti. Ni namreč razlogov, da tožnik, na katerem je breme dokazovanja, vseh dokazov, s katerimi je razpolagal, ne bi predložil oziroma predlagal že v pripombah na zapisnik. Pogojevanje (dodatnih) dokaznih predlogov s seznanjenostjo o tem, kakšna je presoja predhodno predloženih, ni utemeljeno.

V primeru odmere po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 gre za ugotavljanje davčne osnove davčnega obdobja, ki zajema več davčnih (koledarskih) let skupaj. To onemogoča obnovo postopkov odmere dohodnine po posameznih davčnih letih. Ker se dohodki, ki so bili že obdavčeni, v davčno osnovo ne vštevajo, izpodbijana odločba tudi ne vpliva na predhodno odmerjene in plačane davčne obveznosti.