TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Določba drugega odstavka 89. člena ZUP ne zahteva izrecno izkazovanje pooblaščenca za vročitve s pisnim pooblastilom. Pri tej vrsti vročanja gre običajno za vročanje članom skupnega gospodinjstva, v katerem prebiva tudi storilec in je ob normalnih družinskih odnosih in razmerah pričakovati, da je naslovnik (vsaj konkludentno) izrazil voljo, da se lahko pisanja, ki so naslovljena nanj in bi jih moral prevzeti osebno, lahko vročajo tudi njegovim družinskim članom kot pooblaščencem za vročitve. Ob dejstvu, da je pooblaščenka za vročitve storilčeva mati in da v predmetni zadevi ni udeležena kot stranka z nasprotnim interesom, po prepričanju pritožbenega sodišča vročevalec ni imel razloga za pomisleke o tem, ali je M. E., kot storilčeva mati, pooblaščena za prevzem dokumenta, naslovljenega na storilca. Povsem logično in življenjsko sprejemljivo je zato sklepanje, da mati naslovnika lahko šteje za pooblaščenca za vročitev pisanj, ne glede na to, ali o tem obstaja pisno ali izrecno ustno pooblastilo. Ob drugačni razlagi bi namreč popolnoma razvrednotili pomen določbe drugega odstavka 89. člen ZUP, saj bi vročevalec moral vsakič izrecno zahtevati, da pooblaščenec za vročitve svoje upravičenje za prevzem pošiljke izkaže s pisnim pooblastilom. Tako postopanje vročevalca pa bi bilo v izrecnem nasprotju s sedaj veljavno določbo drugega odstavka 89. člena ZUP, ki zahteva zgolj to, da pooblaščenec zgolj podpiše izjavo o obstoju pooblastila