TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbe zagovornikov obdolženega V.a P.a, zagovornika obdolženega J.ta R.a, zagovornika obdolženega S.a R.a, samega obdolženega, zagovornika obdolžene A.e A. ter zagovornice obdolžene K.e P., se zavrnejo kot neutemeljene in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obdolženi J. R. je dolžan plačati sodno takso v višini 140,00 EUR, obdolženega V.a P.a, obdolženega S.a R.a, obdolženo A.o A. ter obdolženo K.o P. se plačila sodne takse oprosti, nagrada in potrebni izdatki zagovornikov in zagovornice, postavljenih po uradni dolžnosti obdolženemu S.u R.u, obdolženi A.i A. in obdolženi K.i P. pa se izplačajo iz proračunskih sredstev.

Seja opravljena v nenavzočnosti obdolženca.

Eden izmed pogojev za uveljavljano bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP je opiranje sodbe na dokaze, na katere se po določbah ZKP ne more opirati. Ker zapisnik o sprejemu ustne kazenske ovadbe, nenazadnje po sami pritožbeni obrazložitvi ni tak dokaz, je sodba na zapisnik v obravnavanem primeru smela biti oprta.

Posredna narava izvedenih dokazov popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja niti v racionalno zasnovanem kazenskem postopku ne izključuje. Enako kot pri tako imenovanih neposrednih dokazih je odločilna njihova vsebina, s tem, da jih po naravi stvari mora biti več ali vsaj toliko, da je na njihovi podlagi mogoče skleniti tako imenovani indični krog.

Pritožbeno sodišče v nadaljevanju ne vidi niti ovir, da pri dokazni oceni ne bi smeli biti upoštevani priznanji A.ja T.a in T.a P.a. Gre sicer za procesni dejstvi, ki pa sta predmet dokazne ocene, enako kot na primer izpovedba A.ja T.a, ki je nato priznanje dejansko preklical in dejstvo, da kaznivo dejanje, ki ga je priznal T. P., ni bilo lahko.