Kolektivna pogodba celulozne, papirne in papirno...

305. Kolektivna pogodba celulozne, papirne in papirno predelovalne dejavnosti

V skladu s 112. in 114. členom zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) sklepata pogodbeni stranki:

kot predstavniki delodajalcev Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje celulozne, papirne in papirno predelovalne industrije Slovenije, ter Združenje delodajalcev Slovenije Sekcija celulozne, papirne in papirno predelovalne industrije
in
kot predstavniki delojemalcev Konfederacija Sindikatov Slovenije Pergam

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Krajevna veljavnost kolektivne pogodbe

Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.

2. člen

Stvarna veljavnost kolektivne pogodbe

(1)

Kolektivna pogodba velja za vse delodajalce, ki opravljajo celulozno, papirno in papirno predelovalno dejavnost z naslednjimi šiframi podrazreda dejavnosti po standardni klasifikaciji dejavnosti:

21.110 Proizvodnja vlaknin,

21.120 Proizvodnja papirja in kartona,

21.210 Proizvodnja valovitega papirja in kartona, ter papirne in kartonske embalaže,

21.220 Proizvodnja gospodinjskih, higienskih in toaletnih potrebščin iz papirja,

21.230 Proizvodnja pisarniških potrebščin iz papirja,

21.240 Proizvodnja tapet,

21.250 Proizvodnja drugih izdelkov iz papirja in kartona.

3. člen

Osebna veljavnost

(1)

Kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih iz 2. člena te pogodbe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije in za delavce pri delodajalcih, ki trajneje opravljajo delo na območju Republike Slovenije.

(2)

Za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ta pogodba ne velja.

(3)

Kolektivna pogodba velja tudi za učence in vajence, dijake in študente na praktičnem usposabljanju.

4. člen

Časovna veljavnost

(1)

Ta pogodba začne veljati z dnem sklenitve in velja do 31. 12. 1999. Pogodba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2)

Tarifna priloga je sestavni del te pogodbe in se nanaša na uresničevanje določb od 16. do 20. člena te pogodbe. Tarifna priloga se sklene najkasneje do 31. 12. za naslednje leto.

(3)

Če se tarifna priloga ne sklene v tem roku, se podaljša vsakokrat za eno leto.

5. člen

Pomen izrazov v tej kolektivni pogodbi

(1)

Izraz "delodajalec" pomeni vsako tujo ali domačo fizično in pravno osebo, ki zaposluje delavce.

(2)

Izraz "delavec" pomeni delavca oziroma delavko, ki je sklenil(a) delovno razmerje za določen ali nedoločen čas.

(3)

Izraz "poslovodni organ" pomeni osebo oziroma osebe, ki vodijo poslovanje pri delodajalcu in so kot takšne vpisane v ustrezni register.

(4)

Izraz "poslovodni delavec" pomeni delavca, ki opravlja naloge poslovodnega organa.

(5)

Izraz "delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi" pomeni delavca, ki ga delodajalec določi z aktom oziroma pogodbo o ustanovitvi družbe, zadružnimi pravili ali statutom (v nadaljnjem besedilu: vodilni delavec).

(6)

Izraz "splošni akt" pomeni akt delodajalca, ki na splošen način ureja posamezna vprašanja iz te pogodbe.

(7)

"Sistemizacija delovnih mest" je splošni akt (ali sestavni del drugega splošnega akta) delodajalca, ki določa delovna mesta in posebne pogoje za zasedbo delovnih mest.

(8)

Izraz "sindikalni zaupnik" pomeni sindikalnega poverjenika po zakonu o delovnih razmerjih.

(9)

Pomen drugih izrazov, ki se nanašajo na plače in druge osebne prejemke, je naveden v poglavju o plačah.

6. člen

Enotni minimalni standardi

Določila in zneski iz te pogodbe in tarifne priloge so obvezni minimalni standardi v kolektivnih pogodbah in splošnih aktih pri delodajalcih, če te kolektivne pogodbe in splošni akti teh standardov ne urejajo.

II. PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELODAJALCA IN DELAVCEV

7. člen

Razvrstitev del

(1)

Delovna mesta se razvrščajo v devet tarifnih razredov glede na zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v aktu o sistemizaciji delovnih mest in sicer:

I. tarifni razred: (enostavna dela)

Delovna mesta, za katera se ne zahteva priučevanje in za katera zadostuje nedokončana osnovna šola.

II. tarifni razred: (manj zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahtevajo poleg osnovnošolske izobrazbe, še krajši eno– ali večmesečni tečaji

III. tarifni razred: (srednje zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahteva do 2 leti javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja

IV. tarifni razred: (zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahteva najmanj 2 leti in pol javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja

V. tarifni razred: (bolj zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahtevajo 3 leta javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja in mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit

ali

delovna mesta, za katera se zahteva 4 ali 5 let javno priznanega strokovnega izobraževanja

VI. tarifni razred: (zelo zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahteva višja (univerzitetna) strokovna izobrazba

ali

delovna mesta, za katera se zahteva višja (neuniverzitetna) strokovna izobrazba

VII. tarifni razred: (visoko zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahteva visoka (univerzitetna) strokovna izobrazba

VIII. tarifni razred: (najbolj zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahteva magisterij, specializacija ali državni izpit po končanem visokem univerzitetnem izobraževanju

IX. tarifni razred: (izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahteva doktorat znanosti

(2)

Razvrstitev delovnih mest v tarifne razrede opravi delodajalec ali poslovodni organ v skladu z aktom o sistemizaciji delovnih mest. V primeru dvoma pri razvrščanju delovnih mest v tarifne razrede se uporabi veljavni šifrant poklicev.

(3)

Delovna mesta posameznega tarifnega razreda se lahko v kolektivnih pogodbah pri delodajalcih razvrstijo v posamezne plačilne razrede. Podlaga za razvrščanje v plačilne razrede so zahteve po dodatnih znanjih, daljših delovnih izkušnjah, večji odgovornosti, z delom povezani napori in težje delovne razmere.

(4)

Delodajalec je dolžan pred sprejemom akta o sistemizaciji delovnih mest pridobiti mnenje sindikata.

8. člen

Delovni čas

(1)

Delovni čas pri delodajalcih, ki opravljajo celulozno, papirno in papirno predelovalno dejavnost traja največ 40 ur na teden.

(2)

Če delavec dela s krajšim delovnim časom od polnega, ker to terjajo koristi otroka, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in delodajalcem.

(3)

Če eden izmed staršev z otrokom do sedemnajstega meseca starosti dela polovico delovnega časa, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in delodajalcem.

(4)

Delovni čas krajši od polnega se lahko določi v skladu z merili iz kolektivne pogodbe pri delodajalcu.

9. člen

Pravica do odsotnosti z dela z nadomestilom in brez nadomestila plače

(1)

Delavec ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače do največ sedem delovnih dni v letu zaradi:

– lastne poroke                                            2 dni
– poroke otroka                                            1 dan
– oče ob rojstvu otroka                                    2 dni
– ob smrti zakonca, otrok, staršev ali
drugih članov, ki so živeli z delavcem
v skupnem gospodinjstvu,                                   3 dni
– ob smrti bratov, sester, starih staršev
in zakončevih staršev                                      1 dan
– selitve delavca oziroma družine
v interesu delodajalca                                     2 dni
– selitev delavca oziroma družine                          1 dan
– elementarnih nesreč                                      3 dni
– za spremljanje otroka na klimatsko
okrevanje, če tako odredi zdravnik otroka do               7 dni
– za medicinsko programiran oddih do                       7 dni

(2)

Odsotnost v zgornjih primerih je treba koristiti ob nastopu dogodka. Dnevi odsotnosti zaradi selitve se ne seštevajo.

(3)

Odsotnost delavca iz prvega odstavka je v breme delodajalca.

(4)

Delavcu se mora omogočiti odsotnost z dela zaradi opravljanja državljanskih dolžnosti, odziva na vabilo sodišča ali drugega državnega organa in opravljanja funkcije v predstavniških organih republike in lokalnih skupnosti.

(5)

Če v primerih odsotnosti iz prejšnjega odstavka ni predpisana možnost povrnitve nadomestila, je taka odsotnost v breme delavca.

(6)

Delavec ima pravico do odsotnosti brez nadomestila plače zlasti v naslednjih primerih:

-

neodložljivih osebnih opravkov,

-

zasebnega potovanja,

-

nege družinskega člana, ki ni medicinsko potrebna,

-

popravila hiše oziroma stanovanja,

-

zdravljenja na lastne stroške.

(7)

Delodajalec lahko delavčevo zahtevo po neplačani odsotnosti z dela zavrne, če zahteve delovnega procesa tega ne dopuščajo.

10. člen

Letni dopust

Letni dopust traja najmanj 18 delovnih dni.