TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožnika se delno ugodi in se II. točka izreka izpodbijane sodbe in odločitev o stroških postopka (VI. in VII. točka izreka) delno spremenita tako, da se na novo glasita:

„II. Tožena stranka A. d. o. o. je dolžna tožeči stranki od 1. 2. 2014 dalje plačevati mesečno rento za premoženjsko škodo v znesku 127,86 EUR, in sicer do pravnomočnosti sodbe v plačilo zapadle rentne obroke v 15 dneh, v bodoče v plačilo zapadle mesečne rente pa do 15. dne v mesecu za pretekli mesec, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega rentnega obroka dalje do plačila, s tem da rentni obrok zapade v plačilo 15. dne v mesecu za pretekli mesec, pod izvršbo,

v presežku (za znesek 72,14 EUR) se tožbeni zahtevek za plačevanje mesečne rente zoper A. d. o. o., zoper B., d. d. pa v celoti, zavrne.

VI. Vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka.“

II. V preostalem se pritožba tožnika in v celoti pritožba prvo tožene stranke zavrneta in se v nespremenjenem delu potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

III. Toženi stranki sta dolžni tožeči stranki nerazdelno povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 176,43 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

IV. Prvo tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Tožnik zaradi nezgode pri delu v tem sporu od prve toženke (zavarovalnice) in druge toženke (delodajalca) vtožuje premoženjsko škodo. Tožnik je zaradi istega škodnega dogodka zoper prvo toženko (zavarovalnico) vložil tožbo za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo pri sodišču splošne pristojnosti. V tamkajšnjem sporu je prva toženka temelj odškodninskega zahtevka v celoti priznala, zato je sodišče odločalo le o višini nepremoženjske škode. Tožnik v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da bi sodišče prve stopnje moralo v konkretnem sporu upoštevati, da temelj tožbenega zahtevka med strankami ni sporen. Sodišče v tem sporu na odločitev glede temelja ni vezano, ker druga toženka v postopku pred sodiščem splošne pristojnosti ni sodelovala, odgovornost prve toženke pa temelji na zavarovalni pogodbi med obema toženima strankama. Poleg tega sodišče v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZPP odloča v mejah postavljenih zahtevkov, zato se pravnomočnost lahko nanaša le na zahtevke, ki jih je tožnik s tožbo uveljavljal, ne pa tudi na morebitne druge zahtevke, ki jih ni uveljavljal.

Tožbeni zahtevek za plačilo mesečne denarne rente zaradi izgubljenega zaslužka zaradi nadaljnje nezmožnosti za delo (v posledici škodnega dogodka) temelji na določbi 174. člena OZ. Sodišče prve stopnje se je glede višine tožnikovega prikrajšanja pravilno oprlo na izvedensko mnenje sodne izvedenke za ekonomijo, ki je izračunala razliko med dohodkom, ki bi ga tožnik prejemal ob normalnem teku stvari in med njegovimi prejemki po škodnem dogodku ter odločilo, da je tožnik iz tega naslova upravičen do denarne rente v določenem znesku.