IZREK
I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
JEDRO
Do drugačne odločitve, kot je izpodbijana, je mogoče priti le, če bi imela tožnica v spornem obdobju v Franciji položaj davčnega rezidenta in bi se njen položaj rezidenta za konkreten primer moral ugotavljati po prelomnih pravilih iz 4. člena Konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja ter preprečevanju davčnih utaj. Tožnica položaja rezidenta v Republiki Franciji ne dokaže. Čim ni izkazano, da je rezident po francoskih predpisih, je davčni organ utemeljeno upošteval, da je tožnica rezident Republike Slovenije ter na tej podlagi in v skladu z določbami Konvencije štel njeno opravljanje samostojne odvetniške dejavnosti za podjetje, ki ga upravlja tožnica kot rezident Slovenije in s tem za podjetje, katerega dobiček se v skladu s 7. členom Konvencije obdavči v Sloveniji, v Franciji pa samo, kolikor gre za dobiček, ki se pripiše stalni poslovni enoti.
Višina doseženih dohodkov, ki jo tožnica uveljavlja v tožbi, izhaja iz načina obdavčenja, ki velja po francoskih predpisih, to pa pomeni, da njihova zatrjevana višina v primeru, ko gre za ugotavljanje višine dohodka po slovenskih predpisih, za odločitev ni relevantna.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.