TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Zahtevam za varstvo zakonitosti se delno ugodi in se izpodbijana pravnomočna sodba v obsodilnem delu v odločbi o pravni opredelitvi in kazenski sankciji spremeni tako, da se kazniva dejanja, katerih je bil obsojeni spoznan za krivega, pravno opredelijo kot nadaljevano kaznivo dejanje po drugem v zvezi s prvim odstavkom 228. člena KZ-1 v zvezi s 54. členom KZ-1.

Na podlagi drugega odstavka 228. člena KZ-1 se obsojenemu izreče kazen tri (3) leta in šest (6) mesecev zapora,

v katero se mu všteje čas prestan v priporu od 24. 9. 2014 od 6.00 ure dalje in del že prestane kazni po sodbi Okrožnega sodišča v Mariboru II K 39417/2014.

II. V preostalem se zahteve za varstvo zakonitosti zavrnejo.

Predsednica senata v povezani kazenski zadevi dokazov ni izvajala in jih zlasti tudi ni ocenjevala, ni podana zatrjevana kršitev ZKP po 2 in 1. točki 420. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 371.člena ZKP.

Z umestitvijo instituta nadaljevanega kaznivega dejanja v 54. člen KZ-1, pa je uporaba tega instituta v primeru, ko iz ugotovitev dejanskega stanja izhaja, da je obsojeni več kaznivih dejanj zoper premoženje izvršil na način, da jih je šteti kot enotno dejavnost in je pri tem ravnal iz koristoljubnosti ali oškodovanih nagibov, obvezna.