TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 2. in 25. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev se zavrne.

Preprečevanje drobitve oziroma delitve ohranja obstoječo enotnost kmetije. Temeljno načelo ZDKG je zaščititi kmetije ustreznih površin, ki so v lasti ene osebe; kmetije, ki so v solasti ali skupni lasti, pa le izjemoma, če gre za solastnino oziroma skupno lastnino zakonskega para ali enega od staršev in otroka oziroma njegovega potomca. Enotno gospodarjenje je mogoče doseči le v primerih, ko je kmetija v solasti ali v skupni lasti oseb, ki že po naravi medčloveških in družinskih odnosov praviloma živijo v življenjski skupnosti, s tem pa njihova solastnina oziroma skupna lastnina predstavlja tudi gospodarsko skupnost. Gre torej za ureditev, ki z določitvijo kroga možnih lastnikov omogoča enotno gospodarjenje. Če je kmetija v solastnini več oseb, je pravno že razdrobljena. Dejstvo, da morebiti tudi v takih primerih dejansko s kmetijo gospodari le eden od solastnikov, ne more vplivati na lastninska upravičenja drugih. V takih primerih njene pravne "enotnosti" z določitvijo statusa zaščitene kmetije ni mogoče doseči, z izjemo tistih primerov, v katerih je preprečitev drobljenja zaščitene kmetije zagotovljena tudi v primeru smrti le enega izmed solastnikov. Le v teh primerih je tudi smiselna ureditev, ki preprečuje drobitev zaščitene kmetije s pravnimi posli med živimi. Ker gre za različne subjekte in različne položaje, zakonodajalcu ni mogoče očitati, da je kršil načelo enakosti pred zakonom.