TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi v:

- točki II (b) izreka v delu, da v presežku do 13.285,47 EUR terjatev tožene stranke ne obstoji;

- točki II (d) izreka v delu, da je tožena stranka dolžna v petnajstih dneh od prejema te sodbe, tožeči stranki plačati:

1. znesek 1.216,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.08.2016 dalje za čas do plačila;

2. znesek 1.877,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30.08.2016 dalje za čas do plačila;

3. zakonske zamudne obresti od 272,55 EUR za čas od 30.08.2016 do 25.09.2018;

4. znesek 2.343,50 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 09.09.2016 dalje za čas do plačila;

- točki III izreka

ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim sodnikom.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Tožena stranka je skozi postopek zatrjevala, da je pregled izvajala v skladu s standardi HACCP, tako da je pregledala 3-4 škatle na paleto, ki vsebuje 54 škatel orehov po 10kg. Zahteva po natančnemu pregled celotne pošiljke bi bila pretirana, glede na to, da so bili orehi zapakirani v 54 škatel po 10 kg orehov in da tožena stranka na trgu deluje kot posrednik, ki blago nato prodaja naprej svojim kupcem.

Primeren rok za grajanje napak je določen kot pravni standard, ki mu v vsakem konkretnem primeru da vsebino sodišče. Tožena stranka kot kupec je bila zgolj posrednik v verigi. Ob prejemu blaga je v skladu s standardi pogledala zgolj vzorec nekaj škatel z mnogo večje palete. Pomanjkljivosti glede orehov so se pokazale šele, ko je končni kupec odprl celotno pošiljko. Ker je tožena stranka o napakah obvestila tožečo še isti dan, kot so njo obvestili končni kupci, je zato osem oziroma dvanajst dnevni rok še primeren. Da je bil v obravnavanem primeru rok za grajanje primeren, kaže tudi to, da tožeča stranka ni ugovarjala reklamaciji in je izdala dobropis.