Uredba o ratifikaciji Programa kulturnega sodelovanja...

7. Uredba o ratifikaciji Programa kulturnega sodelovanja med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Italije v letih 1995-1998

Na podlagi tretjega odstavka 63. člena Zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 1/91-I) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
O RATIFIKACIJI PROGRAMA KULTURNEGA SODELOVANJA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE ITALIJE V LETIH 1995–1998

1. člen

Ratificira se Program kulturnega sodelovanja med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Italije v letih 1995–1998, podpisan 20. oktobra 1994 v Rimu.

2. člen

Program se v izvirniku v slovenskem in italijanskem jeziku glasi:

P R O G R A M
KULTURNEGA SODELOVANJA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE ITALIJE V LETIH 1995–1998

Vlada Republike Slovenije in vlada Republike Italije sta se z namenom, da učinkovito razvijata sodelovanje v kulturi, izobraževanju in znanosti ter da tako prispevata k poglobitvi že uveljavljenih stikov in številnih drugih odnosov med državama, v skladu s Kulturnim sporazumom med vlado FLR Jugoslavije in vlado Republike Italije, podpisanim v Rimu 3. 12. 1960, ki velja naprej v odnosih med Republiko Slovenijo in Republiko Italijo, dogovorili o sprejemu naslednjega Programa sodelovanja v kulturi, izobraževanju in znanosti v letih 1995–1998:

I – VZGOJNA IN KULTURNA DEJAVNOST ZA MANJŠINE

1. člen

Podpisnici poudarjata svoje zanimanje za dejavno sodelovanje, ki naj pospeši kulturno življenje manjšin v obeh državah.

Podpisnici soglašata, da tako sodelovanje sodi v sklop dopolnjevanja že obstoječih dogovorov in da ga bo v okviru svojega posebnega delovnega področja proučila slovensko-italijanska mešana komisija o manjšinah, tako da bodo lahko predlagane nove pobude.

Podpisnici poudarjata interes, da omenjena komisija prouči ukrepe za razširitev oblik sodelovanja na področju kulture in izobraževanja v korist manjšin, utemeljene na obstoječih sporazumih in dogovorih.

Slovenska stran v zvezi s tem opozarja na svoj poglavitni interes za pobude, ki se nanašajo na sodelovanje med šolskimi oblastmi obeh držav; na dejavnost pedagoških svetovalcev; na seminarje in predavanja za izobraževanje ter dodeljevanje štipendij učiteljem jezika druge države podpisnice; na možnosti študijskih obiskov ter na dodeljevanje štipendij učencem in učiteljem obeh manjšin; na izmenjave učnega gradiva.

Italijanska stran sprejema na znanje prioritete, na katere je opozorila slovenska stran, in zagotavlja, da jih bo pozorno proučila na ustreznem mestu.

2. člen

Podpisnici poudarjata interes za uresničitev pobud v izobraževanju in kulturi, katerih namen je ohraniti zgodovinsko, umetnostno, kulturno in jezikovno identiteto italijanske manjšine v Sloveniji (po veljavni zakonodaji o regionalni ureditvi na območju občin Koper, Izola in Piran) ter slovenske manjšine v Tržaški, Goriški in Videmski pokrajini.

Podpisnici bosta podpirali vse oblike neposrednega sodelovanja med ustanovami obeh podpisnic, ki delujejo v profesionalni in amaterski kulturi, katerih namen je ohranjanje in razvoj kulturne identitete slovenske manjšine v Italiji in italijanske manjšine v Sloveniji, še posebej s pošiljanjem knjig, revij in časopisov, opreme ter organiziranjem razstav in gostovanj umetniških ansamblov in posameznikov ter organizacije ustreznih oblik strokovnega usposabljanja za kulturne animatorje.

3. člen

Podpisnici bosta podpirali sodelovanje medijev in drugih množičnih občil ter med tiskovnimi agencijami, časopisnimi, radijskimi in televizijskimi organizacijami na temelju neposrednih dogovorov, še posebej pri obveščanju manjšin.

Podpisnici si bosta pri svojih RTV ustanovah prizadevali, da bi obe manjšini imeli možnost izražati se v svojih radijskih in televizijskih programih in nemoteno sprejemati radijske in televizijske programe iz matičnih držav.

4. člen

Podpisnici bosta z izmenjavo not ustanovili delovno skupino ekspertov, ki bo letno določila podrobnosti za uresničevanje pobud iz 1. člena tega programa in spremljala njihovo uresničevanje.

Člane delovne skupine ekspertov bodo imenovala pristojna ministrstva v obeh državah.

Rezultati dela te delovne skupine bodo sestavni del tega programa.

II – IZOBRAŽEVANJE

a. Univerzitetno izobraževanje

5. člen

Podpisnici bosta pospeševali neposredno sodelovanje med univerzami in drugimi visokošolskimi ustanovami obeh držav, in sicer v obliki sklepanja sporazumov in konvencij, z izmenjavo učiteljev, podatkov in informacij ter z uresničitvijo skupnih raziskovalnih projektov, seminarjev in kongresov.

Podpisnici z zadovoljstvom ugotavljata, da že veljajo sporazumi med Univerzo v Ljubljani in univerzami v Ferrari, Macerati, Torinu, Trentu, Trstu, Vidmu, Benetkah in Veroni.

Podpisnici izražata željo za začetek dogovarjanja med Univerzo v Mariboru in italijanskimi univerzami.

Poleg tega z zadovoljstvom ugotavljata obstoj vseh že vzpostavljenih kakor tudi novih stikov med univerzitetnimi ustanovami obeh držav s posebnim poudarkom na:

-

neposrednem sodelovanju med Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani s Fakulteto za pedagoške vede in s Filozofsko fakulteto Univerze v Trstu;

-

neposrednem sodelovanju med Pedagoško fakulteto v Ljubljani s Fakulteto za pedagoške vede Univerze v Trstu;

-

neposrednem sodelovanju med Izobraževalnim centrom za tuje jezike v Ljubljani in Univerzo za tujce v Sieni;

-

neposrednem sodelovanju med Katedro za italijanski jezik in književnost Filozofske fakultete v Ljubljani in Univerzo za tujce v Perugii.

6. člen

Med veljavnostjo tega programa bosta podpisnici letno izmenjavali po 3 docente ali univerzitetne raziskovalce, ki bodo na obisku do deset dni.

7. člen

Podpisnici izražata zadovoljstvo zaradi obstoječega dobrega intenzivnega sodelovanja med Univerzo v Ljubljani in Univerzo v Bologni tudi z izmenjavo docentov in študentov.

Podpisnici tudi ugotavljata, da je Občinsko podjetje za pravice do univerzitetnega študija iz Bologne (ACOSTUD) v letu 1993 sprejelo program sodelovanja z Univerzo v Ljubljani, tako da je dalo slovenskim študentom na razpolago nekaj štipendij za obiskovanje predavanj na univerzi v Bologni.

8. člen

Podpisnici z zadovoljstvom ugotavljata, da je Univerza v Gorici (diplomski študij mednarodnih in političnih ved) izrazila zanimanje za začetek sodelovanja z Univerzo v Ljubljani (študij mednarodnih odnosov), da bi usklajevali dodiplomski študij in ustanovili Forum za srečanja med ustanovama, ki naj prouči skupne pobude za vzpostavljanje mednarodnega in evropskega dialoga ter ogomoča morebitne izmenjave docentov in študentov.

b. Šolsko izobraževanje

9. člen

Podpisnici bosta pospeševali vzajemno seznanjanje s šolskimi sistemi in z metodami poučevanja. V ta namen si bosta izmenjavali dokumentacijo, knjige in drugo učno gradivo.

Med trajanjem tega programa bosta podpisnici izmenjali po eno delegacijo, ki jo bodo sestavljali 2 do 3 visoki uslužbenci in/ali strokovnjaki za izobraževanje. Obisk naj bi trajal do sedem dni.

Podpisnici bosta podprli neposredno sodelovanje med šolskimi organi obeh držav.

Podpisnici še posebej poudarjata svoje zanimanje za začetek neposrednih dogovorov med Ministrstvom za šolstvo in šport Republike Slovenije z naslednjimi italijanskimi ustanovami:

-

Evropski Center za vzgojo, Frascati;

-

Didaktično-pedagoška knjižnica, Firence;

-

IRFOP (Deželni zavod za poklicno izobraževanje), Furlanija–Julijska krajina.

Podpisnici z zadovoljstvom potrjujeta že vzpostavljeno sodelovanje med Ministrstvom za šolstvo in šport Republike Slovenije in IRRSAE za Furlanijo–Julijsko krajino ter z Deželo Emilia–Romagna.

10. člen

Podpisnici bosta podpirali tudi sodelovanje v sklopu večstranskih mednarodnih pobud.

11. člen

Podpisnici si bosta prizadevali, da bi s pristojnimi organi vzpostavili neposredne stike med šolskimi ustanovami obeh držav in tako povečali število izmenjanih dijakov.

12. člen

Podpisnici se strinjata s primernostjo sprožitve pobud za dvostransko izmenjavo učiteljev jezika, pozneje pa tudi učiteljev drugih predmetov.

13. člen

Podpisnici z zadovoljstvom ugotavljata udeležbo 6 slovenskih študentov v zadnjih dveh letnikih srednje šole v devinskem Jadranskem kolidžu združenega sveta.

Podpisnici se zavzemata, da bi se jezik in književnost, pa tudi drugi predmeti poučevali v slovenskem jeziku.

c. Priznavanje študijskih naslovov

14. člen

Podpisnici jemljeta na znanje, da je mešani odbor ekspertov začel s poglobljenim delom v zvezi s priznavanjem visokošolskih diplom in akademskih naslovov, z namenom, da dopolni sporazum z dne 18. februarja 1983.

15. člen

Podpisnici soglašata, da poseben mešani odbor ekspertov poglobljeno prouči tudi problematiko vzajemnega priznavanja šolskih spričeval in diplom, ki je namenjeno nadaljevanju študija.

d. Poučevanje jezika

16. člen

Podpisnici z zadovoljstvom ugotavljata, da po enega italijanskega lektorja izmenjujejo na Univerzi v Ljubljani, dva slovenska pa na univerzah v Rimu in Trstu.

Slovenska stran je zainteresirana za ustanovitev lektorata za slovenski jezik na Univerzi v Vidmu in poudarja pomen ustanovitve lektorata za italijanski jezik na Pedagoški fakulteti v Ljubljani – Enota v Kopru.

Slovenska stran izraža tudi željo, da bi bil ustanovljen lektorat za italijanski jezik na Univerzi v Mariboru.

Italijanska stran bo proučila možnost, da bi med veljavnostjo tega programa poslala še enega lektorja.

Zaradi vse večjega zanimanja slovenskih študentov za študij italijanskega jezika bo italijanska stran proučila tudi možnost, da bi Univerzi v Ljubljani priskrbela finančni prispevek za zaposlitev novih pogodbenih lektorjev.

17. člen

Ker je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani že Katedra za italijanski jezik in književnost, slovenska stran izraža upanje, da bo italijanska stran podprla ustanovitev Katedre za slovenski jezik in književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Trstu.

18. člen

Da bi pospešili napredovanje poučevanja svojega jezika in kulture v šolah sosednje države, podpisnici izražata voljo za povečanje števila kateder za tako poučevanje na srednjih šolah obeh držav.

19. člen

Podpisnici bosta podpirali izpopolnjevalne tečaje za profesorje italijanskega jezika v Sloveniji in priznavanje potrdil, da so opravljeni.

Italijanska stran izraža svojo pripravljenost, da povabi do 8 slovenskih učiteljev italijanskega jezika na srednjih šolah, naj obiščejo poletne izpopolnjevalne tečaje za poučevanje italijanščine kot drugega jezika, ki jih letno organizira Ministrstvo za javno šolstvo – Glavna direkcija za kulturne izmenjave.

Stroške obiskovanja tečajev ter bivanja krije omenjeno ministrstvo.

O predpisu

Citati

Uredba o ratifikaciji Programa kulturnega sodelovanja med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Italije v letih 1995-1998