TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Tožena stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

Argument, da je bil zahtevek izvajalca za plačilo spornih del v drugi pravdi že zavrnjen na vseh pravnih podlagah, zaradi česar naj bi tudi zahtevek tožeče stranke kot podizvajalca ne mogel biti utemeljen, ne more ovreči pravilnosti in zakonitosti izpodbijane sodbe.

Celo če bi bil zahtevek izvajalca v navedeni pravdi zavrnjen tudi na obogatitveni podlagi, bi to še ne pomenilo, da takšnega zahtevka zoper toženo stranko nima tožeča stranka kot podizvajalec.

Tožena stranka z navedbo sodb okrožnega in višjega sodišča ni izkazala obstoja enotne in ustaljene sodne prakse glede spornega materialnopravnega vprašanja. Da bi glede tega vprašanja takšna praksa obstajala, tudi Vrhovno sodišče ni moglo ugotoviti. Sodišči prve in druge stopnje sta torej obveznosti, ki jima jo nalaga določba 22. člena Ustave zadostili že s tem, da sta svoje stališče obrazložili in se jima ni bilo treba izrecno opredeljevati do stališč v sodbah, ki jih navaja revidentka.