TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (1. odst. izreka) s p r e m e n i tako, da se predlog dolžnika za nasprotno izvršbo z dne 8.3.2003 tudi v tem delu zavrne in se razveljavi odločitev o stroških postopka glede nasprotne izvršbe.

Dolžnik mora v roku 8 dni upniku povrniti 1.291,51 EUR stroškov pritožbenega postopka.

 

V konkretni zadevi o dolžnikovi obveznosti plačila zamudnih obresti ni bilo le pravnomočno odločeno po temelju, to je v pravdi (o višini terjatve iz naslova zamudnih obresti s sodbo še ne more biti pravnomočno odločeno, ker trenutek plačila vnaprej ni znan oziroma določen), marveč je o višini te terjatve s pravnomočnim sklepom z dne 24.6.2002, s katerim je dovolilo predlagano izvršbo, odločilo izvršilno sodišče, ki je pri tem na dan plačila oziroma prisilne izterjave (24.2.2003) upoštevalo vsa relevantna pravila, ki so tedaj urejala višino zamudnih obresti, upoštevaje ob tem tedanjo celotno zakonsko ureditev zamudnih obresti. Takrat pa pravilo ne ultra alterum tantum, ki je bilo vsebovano v določbi 376. čl. OZ, za konkreten primer ni veljalo, pač pa se je zanj uporabljala določba 277. čl. ZOR (glede na določilo 1060. čl. OZ), ki je dopuščala tek zamudnih obresti tudi po tem, ko so te že presegle glavnico.