ReNPIO – Resolucija o nacionalnem programu...

3149. Resolucija o nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji do leta 2010 (ReNPIO)

Državni zbor Republike Slovenije je na podlagi 22. člena Zakona o izobraževanju odraslih (Uradni list RS, št. 12/96) ter v povezavi s 107. in 109. členom ter tretjim odstavkom 171. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 35/02 in 60/04) na seji dne 16. junija 2004 sprejel

RESOLUCIJO
o nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji do leta
2010 (ReNPIO)

I. UVOD

Uveljavljanje globalne informacijske družbe temelji na vse hitrejših tehnoloških, gospodarskih in družbenih spremembah, ki terjajo vse večjo prožnost ljudi. Nujni pogoj za večanje učinkovitosti sodobnih družb je pospešen razvoj človeških virov, pri katerem dobiva vse večjo vlogo vseživljenjsko učenje in v njegovem okviru izobraževanje odraslih.

Tudi zahteve razvitega trga dela v ospredje vse bolj postavljajo sposobnost nenehnega prilagajanja hitrim spremembam in potrebo po vseživljenjskem učenju. Od tega je v veliki meri odvisna sposobnost posameznika, da dobi zaposlitev in jo tudi obdrži.

Razvoj izobraževanja in učenja odraslih je ključni dejavnik za višanje ravni znanja in usposobljenosti za različne življenjske vloge, izboljševanje kakovosti življenja vsakega posameznika, izenačevanje možnosti in povečevanje socialne vključenosti, kar je vse nujni pogoj za uspešen razvoj gospodarstva in uveljavljanje demokracije. Hitro spreminjajoče se razmere pa zahtevajo tudi ustrezno odzivnost izobraževalnega sistema tako na ravni izobraževanja mladih kot tudi stalnega izobraževanja in usposabljanja odraslih za osebnostni razvoj in za potrebe trga dela.

Izobraževanje odraslih v Sloveniji je ob njenem vključevanju v Evropsko unijo pred novimi izzivi. Tudi naša država bo morala prispevati svoj delež k uresničevanju lizbonskega cilja, po katerem bi morala Evropa postati "najbolj konkurenčno in dinamično, na znanju zasnovano gospodarstvo na svetu, sposobno trajnostne gospodarske rasti, z več in boljšimi delovnimi mesti ter večjo socialno kohezijo". Evropska unija je tako izpostavila soodvisnost ravni izobraženosti prebivalstva, gospodarske rasti in zaposlovanja oziroma ustvarjanja novih delovnih mest. Izobrazba posameznika torej ni sama sebi namen, ampak je v funkciji aktivnega vključevanja v družbeno življenje, slednje pa se danes meri predvsem z zmožnostjo aktivne vključitve na trg dela. Tudi v Državnem razvojnem programu Slovenije za obdobje 2001-2006(*1), je poudarjena medsebojna povezanost znanja in konkurenčnosti z naslednjo razvojno vizijo: "Slovenija - na znanju temelječa družba z mednarodno konkurenčno ekonomijo ter trajnostnim, regionalno uravnoteženim razvojem".

Slovenija je na začetku devetdesetih let stopila na pot neodvisnosti s precejšnjimi zaostanki na področju izobraževanja odraslih. S sprejemom Zakona o izobraževanju odraslih (Uradni list RS, št. 12/96) smo v Sloveniji dobili podlago za njegovo sistemsko urejanje in za njegov razvojni vzpon. Z ustanavljanjem razvojnih služb, strokovnih organov in organizacij za izobraževanje odraslih, z organiziranim in stalnim obveščanjem javnosti in promocijo vseživljenjskega učenja ter z drugimi razvojnimi spodbudami smo ohranili sistem izobraževanja odraslih tudi v tranzicijskih razmerah. Hkrati smo razvili nove programe in dejavnosti, vendar nismo uspeli zagotoviti takšne njihove razmestitve, da bi enakomerno pokrivala državno ozemlje. Izobraževalno ponudbo so vsebinsko in kakovostno obogatili tudi programi in dejavnosti zasebnih izobraževalnih organizacij ter podjetniškega izobraževanja in usposabljanja. Vse to je prispevalo k temu, da udeležba odraslih prebivalcev v organiziranem izobraževanju in učenju ni doživljala prevelikih nihanj. V zadnjih letih se povečuje zlasti vključevanje odraslih v izobraževanje za pridobivanje višjih stopenj javno veljavne izobrazbe. Novosti prinaša tudi Zakon o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah (Uradni list RS, št 83/03), na podlagi katerega je mogoče ugotavljati in potrjevati strokovno znanje, spretnosti in izkušnje, pridobljene zunaj formalnega šolskega sistema.

Cilji nacionalnega programa izobraževanja odraslih temeljijo na oceni stanja v Republiki Sloveniji, Strategiji gospodarskega razvoja Slovenije 2001-2006(*2) in Državnem razvojnem programu RS 2001-2006 (2001), Nacionalnem programu razvoja trga dela in zaposlovanja do leta 2006 (Uradni list RS, št. 92/01), Strategiji RS v informacijski družbi(*3), prioritetah, ki so opredeljene v Strokovnih podlagah za Nacionalni program izobraževanja odraslih(*4), Enotnem programskem dokumentu podpore Evropske Skupnosti Sloveniji za obdobje 2004-2006(*5) ter na usmeritvah in priporočilih Evropske unije: Memorandumu o vseživljenjskem učenju(*6), Konkretnih ciljih za prihodnost sistemov izobraževanja in usposabljanja(*7), Standardih v izobraževanju in usposabljanju do leta 2010. (*8)

V skladu s temi programskimi dokumenti je temeljna usmeritev razvoja izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji, da v socialno partnerskem odnosu spodbudi in omogoči čim večjemu številu odraslih prebivalcev vključevanje v vseživljenjsko učenje.

II. ZAKONSKE PODLAGE

Sprejem nacionalnega programa izobraževanja odraslih določa Zakon o izobraževanju odraslih v 22. in 23. členu (Uradni list RS, št. 12/96). Z njim se določi javni interes v izobraževanju odraslih, sprejme pa ga Državni zbor Republike Slovenije.

V skladu z zakonom Nacionalni program za izobraževanje odraslih:

-

opredeli cilje izobraževanja odraslih,

-

določi prednostna področja izobraževanja odraslih,

-

opredeli dejavnosti, potrebne za izvajanje izobraževanja odraslih in

-

določi globalni obseg javnih sredstev.

Državni zbor je v letu 2002 sprejel Nacionalni program visokega šolstva Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 20/02), s katerim je določil cilje, ukrepe in okvirna sredstva tudi za visokošolsko izobraževanje oziroma študij odraslih. Zato se Nacionalni program izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji pri pridobivanju javno veljavne izobrazbe omejuje na do-univerzitetno izobraževanje.

III. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM RESOLUCIJE

1. IZOBRAŽENOST ODRASLEGA PREBIVALSTVA IN VKLJUČENOST V IZOBRAŽEVANJE

1.1 Izobrazbena sestava prebivalstva v Sloveniji

Izobrazbena sestava prebivalstva, starega 15 let in več, se je v Sloveniji v 11-letnem obdobju vidno izboljšala. Delež odraslih brez izobrazbe, z nepopolno osnovno šolo oziroma osnovno šolo se je s 47,2% znižal na 33,1%; s srednjo izobrazbo se je od 43,1% povzpel na 54,1%; z višjo in visoko izobrazbo pa od 8,9% na 13% (preglednica št. 1).

Preglednica št. 1
Primerjava izobrazbene sestave prebivalstva leta 1991 in 2002

+---------------------------------------------------------------------------------+
|Prebivalstvo, staro 15 let ali več, po izobrazbi in spolu, Slovenija,            |
|popisa 1991 in 2002                                                              |
+-----------------+-------------------------------+-------------------------------+
|                 |             1991 1)          |              2002             |
+-----------------+-----------+---------+---------+-----------+---------+---------+
|Izobrazba        | skupaj   | moški | ženske | skupaj   | moški | ženske |
+-----------------+-----------+---------+---------+-----------+---------+---------+
|SKUPAJ           | 1514722 | 718867 | 795855 | 1663869 | 804286 | 859583 |
+-----------------+-----------+---------+---------+-----------+---------+---------+
|Brez izobrazbe   |   9848    | 3611   | 6237   |   11337   | 4092   | 7245   |
+-----------------+-----------+---------+---------+-----------+---------+---------+
|Nepopolna osnovna| 253640   | 111209 | 142421 | 104219   | 42400 | 61819 |
+-----------------+-----------+---------+---------+-----------+---------+---------+
|Osnovna          | 451222   | 169473 | 281749 | 433910   | 169509 | 264401 |
+-----------------+-----------+---------+---------+-----------+---------+---------+
|Srednja          | 652292   | 358887 | 293405 | 899341   | 487288 | 412053 |
+-----------------+-----------+---------+---------+-----------+---------+---------+
|Višja            |   69509   | 30303 | 39206 |   84044   | 36083 | 47961 |
+-----------------+-----------+---------+---------+-----------+---------+---------+
|Visoka           |   65240   | 39146 | 26094 | 131018   | 64914 | 66104 |
+-----------------+-----------+---------+---------+-----------+---------+---------+
|Neznano          |   12971   | 6238   | 6733   |     -     |    -    |    -    |
+-----------------+---------------------------------------------------------------+
|                 |                     Strukturni deleži (%)                     |
+-----------------+-----------+---------+---------+-----------+---------+---------+
|SKUPAJ           |    100    |   100   |   100   |    100    |   100   |   100   |
+-----------------+-----------+---------+---------+-----------+---------+---------+
|Brez izobrazbe   |    0,7    |   0,5   |   0,8   |    0,7    |   0,5   |   0,8   |
+-----------------+-----------+---------+---------+-----------+---------+---------+
|Nepopolna osnovna|   16,7    | 15,5   | 17,9   |    6,3    |   5,3   |   7,2   |
+-----------------+-----------+---------+---------+-----------+---------+---------+
|Osnovna          |   29,8    | 23,6   | 35,4   |   26,1    | 21,1   | 30,8   |
+-----------------+-----------+---------+---------+-----------+---------+---------+
|Srednja          |   43,1    | 49,9   | 36,9   |   54,1    | 60,6   | 47,9   |
+-----------------+-----------+---------+---------+-----------+---------+---------+
|Višja            |    4,6    |   4,2   |   4,9   |    5,1    |   4,5   |   5,6   |
+-----------------+-----------+---------+---------+-----------+---------+---------+
|Visoka           |    4,3    |   5,4   |   3,3   |    7,9    |   8,1   |   7,7   |
+-----------------+-----------+---------+---------+-----------+---------+---------+
|Neznano          |    0,9    |   0,9   |   0,8   |     -     |    -    |    -    |
+-----------------+-----------+---------+---------+-----------+---------+---------+
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in
stanovanj, 2002

Po podatkih popisa prebivalstva je v Sloveniji v letu 2002 znašal delež odraslih prebivalcev, starih med 25 in 64 let, z doseženo najmanj srednješolsko izobrazbo 75,9% (preglednica št. 2).

&fbco;binary entityId="e802d608-188c-4919-953c-b99bc419037c" type="jpg"&fbcc;

Podatki kažejo, da je struktura znotraj srednje izobrazbe, katere delež znaša skupaj 58,8%, manj ugodna, saj ima od tega 52,7% prebivalstva, starega med 25 in 64 let, doseženo le nižjo in srednjo poklicno izobrazbo, le 47,3% pa srednjo splošno ali strokovno izobrazbo, ki je pogoj za vključitev v terciarno izobraževanje. Prav pri deležu prebivalstva s pridobljeno terciarno izobrazbo pa močno zaostajamo za razvitejšimi državami (17,1% v primerjavi s 34% Norveška, 32% Finska, 25% Irska, 22% Nemčija ipd.) (*9)

Na izobrazbeni primanjkljaj kaže tudi podatek o povprečnem številu let dokončanega šolanja na prebivalca. Po popisu prebivalstva leta 1991 je bila vrednost tega kazalca za starostno skupino 25 do 64 let v Sloveniji 10,0 let, izračuni za leto 2002 pa znašajo 11,2 let(*10). Primerljivih podatkov za druge države v zadnjem obdobju nismo zasledili, pred dobrimi desetimi leti (1992) pa je bila med državami EU vrednost tega kazalca za enako starostno skupino najvišja v Franciji (12 let), sicer pa je v povprečju držav članic znašala 10 let(*11). Ta kazalec se po pravilu le počasi povečuje: v desetletnem obdobju v povprečju le za eno leto.

Delež odraslega prebivalstva z doseženo najmanj srednjo izobrazbo je pri nas višji, kot je v povprečju v državah članicah OECD, je pa nižji kot v skandinavskih državah, v Nemčiji, Češki Republiki in Slovaški Republiki(*12) (preglednica št. 3). S tem deležem še vedno ne dosegamo cilja, ki ga postavlja EU in v skladu s katerim naj bi do leta 2010 v vseh državah članicah dosegli najmanj 80% delež prebivalstva, v starosti med 25 in 64 let, s srednjo izobrazbo ali več.

Preglednica št. 3
Izobrazbena sestava prebivalcev z doseženo najmanj srednješolsko izobrazbo v
državah OECD (2001) in Sloveniji (2002)

   +----------------+----------+------------------+-----------+
   | Država        |     %    |Država            |     %     |
   |                |          |                  |           |
   +----------------+----------+------------------+-----------+
   |ZDA             |    88    |Madžarska         |     70    |
   +----------------+----------+------------------+-----------+
   |Švica           |    87    |Koreja            |     68    |
   +----------------+----------+------------------+-----------+
   |Češka Republika |    86    |Avstralija        |     59    |
   +----------------+----------+------------------+-----------+
   |Norveška        |    85    |Belgija *         |     59    |
   +----------------+----------+------------------+-----------+
   |Slovaška        |    85    |Irska             |     58    |
   |Republika       |          |                  |           |
   +----------------+----------+------------------+-----------+
   |Nemčija         |    83    |Iceland           |     57    |
   +----------------+----------+------------------+-----------+
   |Japonska        |    83    |Luxemburg         |     53    |
   +----------------+----------+------------------+-----------+
   |Kanada          |    82    |Grčija            |     51    |
   +----------------+----------+------------------+-----------+
   |Švedska         |    81    |Poljska           |     46    |
   +----------------+----------+------------------+-----------+
   |Danska          |    80    |Italija           |     43    |
   +----------------+----------+------------------+-----------+
   |Slovenija       |    76    |Španija           |     40    |
   +----------------+----------+------------------+-----------+
   |Avstrija *      |    76    |Turčija           |     24    |
   +----------------+----------+------------------+-----------+
   |Nova Zelandija |    76    |Mehika            |     22    |
   +----------------+----------+------------------+-----------+
   |Finska          |    74    |Portugalska       |     20    |
   +----------------+----------+------------------+-----------+
   * referenčno leto je 2000

Vir: Education at a Glance, OECD 2002, stran 37, za Slovenijo: Statistični urad
Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, 2002

1.2 Izobrazbena sestava brezposelnih oseb

Pri brezposelnih osebah je izobrazbena slika bistveno slabša. Trg dela v Sloveniji že vrsto let označujejo velika dolgotrajna brezposelnost, velika izobrazbena, poklicna in regionalna neskladja, velik obseg brezposelnih v skupinah, kot so mladi brez ustrezne izobrazbe, starejši od 50 let, osebe z zmanjšano stopnjo zaposljivosti zaradi zdravstvenih in drugih razlogov, invalidi in druge ogrožene skupine, previsok priliv nekvalificiranega aktivnega prebivalstva iz šolskega sistema, predvsem kot posledica izpada iz sistema poklicnega in srednje tehniškega izobraževanja.

Ob koncu leta 2002 je bilo na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih 102.635 oseb, od tega 24.663 mladih do 26 let (24.0%). Med brezposelnimi je dolgotrajno brezposelnih (nad 1 leto) 55.799 oseb (54,4%), 48.221 oseb (47%) pa je iskalcev brez poklicne oziroma strokovne izobrazbe (preglednica št. 4).

Preglednica št. 4
Brezposelne osebe brez poklicne oziroma strokovne izobrazbe in brezposelni
mladi od leta 1998 do 09/2003, RS

+----------+------------------+--------------------------+--------------------+
|Leto      |Povprečno število |Brezposelni brez poklicne |Brezposelni mladi   |
|          |registrirano      |oziroma strokovne         |do 26 let           |
|          |brezposelnih      |izobrazbe                 |                    |
+----------+------------------+-----------+--------------+-------------+------+
|1998      |126.080           |59.147     |46,9          |33.147       |26,3 |
+----------+------------------+-----------+--------------+-------------+------+
|1999      |118.951           |56.506     |47,5          |30.701       |25,8 |
+----------+------------------+-----------+--------------+-------------+------+
|2000      |106.601           |50.422     |47,3          |24.945       |23,4 |
+----------+------------------+-----------+--------------+-------------+------+
|2001      |101.857           |47.923     |47,0          |24.502       |24.1 |
+----------+------------------+-----------+--------------+-------------+------+
|2002      |102.635           |48.221     |47,0          |24.663       |24,0 |
+----------+------------------+-----------+--------------+-------------+------+
|I-VIII    |97.854            |43.839     |44,8          |24.855       |25,4 |
|2003      |                  |           |              |             |      |
+----------+------------------+-----------+--------------+-------------+------+
Vir: Mesečne informacije 2003 - Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje

Problematičen je predvsem delež brezposelnih brez temeljne poklicne izobrazbe, ki se je v zadnjih letih ustalil na 47,0% (preglednica št. 5). V obdobju I. do IX. 2003 se je delež slednjih znižal na 44,8%, kar pa je še vedno previsok odstotek. Cilj do leta 2010 je, da se ta odstotek zniža vsaj na 25%. Zaposlitvene možnosti brezposelnih brez poklicne izobrazbe so najslabše (razkorak med prijavljenimi prostimi delovnimi mesti in številom iskalcev zaposlitve je največji prav za to kategorijo brezposelnih). Prav tako se ti brezposelni težko zaposlijo za nedoločen čas in je tako njihov prehod v zaposlitev pogosto le začasna rešitev s sezonskimi oblikami zaposlitve oziroma zaposlitvami za krajši čas.

Število mladih brezposelnih, ki so brez ustrezne izobrazbe, pa je tudi posledica šolskega osipa. Zaradi slabih izkušenj s šolanjem je mlade osipnike toliko težje motivirati za ponovno vključitev v izobraževanje. Zato je nujno, da se pred vključitvijo v formalno izobraževanje to skupino vključi v vsebinsko in ciljno naravnane podporne programe. Dvigovanje izobrazbene ravni in pridobivanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij po certifikatnem sistemu bistveno povečuje usposobljenost brezposelnih oseb in njihovo zaposljivost.

Preglednica št. 5
Brezposelni po stopnjah izobrazbe v letu 2002, povprečje 2002, po OS

+----------+----------+----------+----------+---------+-------------+---------+
|OS        |Brez      |Nižja in |Srednja   |Višja    |Visoka       |SKUPAJ   |
|          |poklicne |srednja   |tehniška |strokovna|strokovna    |         |
|          |oziroma   |poklicna |oziroma   |izobrazba|in           |         |
|          |strokovne |izobrazba |strokovna |         |univerzitetna|         |
|          |izobrazbe |          |izobrazba |         |izobrazba    |         |
+----------+----------+----------+----------+---------+-------------+---------+
|Celje     |6.213     |3.499     |3.032     |208      |251          |13.203   |
+----------+----------+----------+----------+---------+-------------+---------+
|Koper     |2.396     |1.447     |1.258     |176      |204          |5.481    |
+----------+----------+----------+----------+---------+-------------+---------+
|Kranj     |3.455     |1.878     |1.474     |176      |223          |7.205    |
+----------+----------+----------+----------+---------+-------------+---------+
|Ljubljana |8.697     |4.787     |4.293     |577      |1.091        |19.445   |
+----------+----------+----------+----------+---------+-------------+---------+
|Maribor   |7.913     |5.632     |4.345     |388      |329          |18.606   |
+----------+----------+----------+----------+---------+-------------+---------+
|Murska    |5.411     |2.433     |1.854     |122      |131          |9.951    |
|Sobota    |          |          |          |         |             |         |
+----------+----------+----------+----------+---------+-------------+---------+
|Nova      |1.243     |776       |659       |106      |145          |2.930    |
|Gorica    |          |          |          |         |             |         |
+----------+----------+----------+----------+---------+-------------+---------+
|Novo mesto|2.546     |863       |544       |63       |83           |4.098    |
+----------+----------+----------+----------+---------+-------------+---------+
|Ptuj      |3.064     |1.535     |1.447     |63       |108          |6.218    |
+----------+----------+----------+----------+---------+-------------+---------+
|Sevnica   |2.188     |1.337     |816       |59       |72           |4.471    |
+----------+----------+----------+----------+---------+-------------+---------+
|Trbovlje |2.070     |1.021     |845       |52       |70           |4.057    |
+----------+----------+----------+----------+---------+-------------+---------+
|Velenje   |3.026     |1.808     |1.857     |130      |150          |6.970    |
+----------+----------+----------+----------+---------+-------------+---------+
|Slovenija |48.221    |27.015    |22.424    |2.118    |2.858        |102.635 |
+----------+----------+----------+----------+---------+-------------+---------+
|Slovenija |47,0      |26,3      |21,8      |2,1      |2,8          |100      |
|%         |          |          |          |         |             |         |
+----------+----------+----------+----------+---------+-------------+---------+
Vir: Mesečne informacije2003 - Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje

1.3 Pisne spretnosti pri odraslih

Izsledki mednarodne raziskave o doseženih ravneh pisnih spretnosti(*13) kažejo izredno nizko povprečno raven usposobljenosti prebivalcev Slovenije za rokovanje s pisnimi gradivi, kar pomeni oteženo sporazumevanje z okolico, v različnih vlogah in na različnih ravneh, s tem pa tudi znatno omejene možnosti za aktivno državljanstvo in družbeno življenje.

Navedena študija prikazuje dosežke odraslih na treh področjih pisnih spretnosti:

Besedilne – zajemajo sposobnost razumevanja in uporabe informacij v različnih vrstah besedil, in sicer iskanje, povezovanje in generiranje informacij.

Dokumentacijske – zajemajo sposobnost razumevanja in uporabe informacij v različnih grafičnih prikazih podatkov in obrazcih.

Računske – zajemajo sposobnost razumevanja in uporabe osnovnih računskih operacij, ki jih vsebujejo različni pisni viri (izpolnjevanje naročilnic, čekov ipd.).

Če primerjamo dosežke odraslih Slovenije v besedilnih pisnih spretnostih z drugimi državami, vidimo, da se za nami uvrščajo le Poljska, Portugalska in Čile (slika št. 1).

&fbco;binary entityId="5348ce87-9833-4c4e-b0e2-8b31f7cc2561" type="jpg"&fbcc;

Ob predpostavki, da je 3. raven pisnih spretnosti ustrezna za potrebe tehnološko razvite družbe, skoraj tri četrtine odrasle populacije v Sloveniji nima zadostnega znanja in spretnosti za ravnanje z informacijami, ki jih vsebujejo različne vrste besedil, obrazci in slikovno prikazani podatki, ter za uporabo računskih operacij v vsakdanjih okoliščinah.

Primerjava dosežkov v pisnih spretnostih s pridobljeno izobrazbo kaže, da šele dokončana štiriletna srednja šola zagotavlja tako stopnjo izobrazbe, ki omogoča doseganje še sprejemljive ravni pismenosti.

Pisne spretnosti v veliki meri pridobimo v šoli in dosežena izobrazba je najboljši napovedovalec pisnih spretnosti. Pisni dosežki so na posameznih področjih zelo odvisni od stopnje dosežene izobrazbe, z višjo izobrazbo se povečuje delež odraslih na višjih ravneh pismenosti (slika št. 2).

&fbco;binary entityId="c208431b-6dfa-4b3d-b444-6510d8fb3c21" type="jpg"&fbcc;

1.4 Vključenost odraslega prebivalstva v izobraževanje in usposabljanje

Delež prebivalstva v starosti med 25 in 64 let v državah Evropske unije, ki se vključuje v izobraževanje, je leta 2002 znašal v povprečju 8,5%. V Sloveniji je v izobraževanje vključenega v tem letu 8,8% prebivalstva v tej starostni skupini, kar nas uvršča nad povprečje petnajsterice (preglednica št. 6). V tem kazalcu Slovenija zaostaja zlasti za skandinavskimi državami, Nizozemsko in Združenim kraljestvom, zaostaja pa tudi za ciljem EU, kjer naj bi do leta 2010 dosegli stopnjo udeležbe prebivalstva v starosti od 25 do 64 let v vseživljenjskem učenju najmanj 12,5%.

Preglednica št. 6
Delež prebivalstva v starosti med 25 in 64 let, vključenih v izobraževanje in
usposabljanje,
v evropskih državah in v Sloveniji v letu 2002

+------+---+-----+---+----+---+----+---+----+---+----+----+---+-----+----+----+
|      |BE |DK   |DE |EL |ES |FR |IE |IT |LU |NL |AT |PT |FI   |SE |UK |
+------+---+-----+---+----+---+----+---+----+---+----+----+---+-----+----+----+
|Skupaj|6,5|18,4 |5,9|1,2 |5,0|2,7 |6,5|4,6 |7,8|16,4|7,5 |2,9|18,9 |18,4|22,9|
+------+---+-----+---+----+---+----+---+----+---+----+----+---+-----+----+----+
|Ženske|6,3|20,7 |5,6|1,1 |5,4|3,0 |8,8|4,7 |6,6|15,9|7,4 |3,3|21,4 |21,1|26,8|
+------+---+-----+---+----+---+----+---+----+---+----+----+---+-----+----+----+
|Moški |6,8|16,1 |6,2|1,2 |4,5|2,4 |6,5|4,5 |9,1|16,9|7,6 |2,4|16,5 |15,6|19,3|
+------+---+-----+---+----+---+----+---+----+---+----+----+---+-----+----+----+

+------+-------+-------+-------+-----+---+----+---+----+---+-----+---+----+---+
|      |Članice|Nove   |skupaj |     |CY |CZ |EE |HU |LT |LV   |PL |SI |SK |
|      |EU     |članice|       |     |   |    |   |    |   |     |   |    |   |
+------+-------+-------+-------+     +---+----+---+----+---+-----+---+----+---+
|Skupaj|8,5    |5,0    |7,9    |     |3,7|6,0 |5,2|3,3 |3,3|8,2 |4,3|8,8 |9,0|
+------+-------+-------+-------+     +---+----+---+----+---+-----+---+----+---+
|Ženske|9,2    |5,4    |8,5    |     |3,8|5,8 |6,7|3,7 |4,2|10,9 |4,7|9,2 |9,4|
+------+-------+-------+-------+     +---+----+---+----+---+-----+---+----+---+
|Moški |7,9    |4,5    |7,3    |     |3,6|6,2 |3,6|2,9 |2,3|5,2 |3,9|8,4 |8,7|
+------+-------+-------+-------+-----+---+----+---+----+---+-----+---+----+---+

Vir: "Education and training 2010" The success of the Lisbon strategy hinges on
urgent reforms, Draft joint report on the implementation of the detailed work
programme on the follow-up of the objectives of education and training system
in Europe, Commission of the European Communities, Brussels, 2003, stran 26

1.5 Število odraslih v izobraževalnih programih za pridobitev višje ravni izobrazbe

Po podatkih Statističnega urada RS se število odraslih, ki se vključujejo v javno-veljavne programe za pridobitev višje ravni izobrazbe, iz leta v leto povečuje, na kar kažejo tudi podatki iz naslednje preglednice.

Preglednica št. 7
Število odraslih udeležencev v programih formalnega in neformalnega
izobraževanja od leta 1990/91 do 2002/2003:

+---------+----------+----------+-----------+--------------+------------------+
|Leto     |Osnovna   |Srednja   |Višje      |Visoke        |Nadaljnje         |
|         |šola      |šola      |strokovne |strokovne in |izobraževanje*    |
|         |          |          |šole       |fakultete     |                  |
+---------+----------+----------+-----------+--------------+------------------+
| 90/91 |   1639   |   9610   |           |     5791     |                  |
+---------+----------+----------+-----------+--------------+------------------+
| 95/96 |   1204   |   9617   |           |     9953     |                  |
+---------+----------+----------+-----------+--------------+------------------+
| 97/98 |   2291   | 14968   |    232    |              |    231859 **     |
+---------+----------+----------+-----------+--------------+------------------+
| 98/99 |   2137   | 16562   |    662    |    20418     |      249913      |
+---------+----------+----------+-----------+--------------+------------------+
| 99/00 |          | 19449   |    1258   |    21361     |      250751      |
+---------+----------+----------+-----------+--------------+------------------+
| 00/01 |   2153   | 20879   |    2794   |    22405     |      283886      |
+---------+----------+----------+-----------+--------------+------------------+
| 01/02 |   2190   | 21438   |    3809   |    22920     |                  |
+---------+----------+----------+-----------+--------------+------------------+
| 02/03 |          |          |    5822   |    22526     |                  |
+---------+----------+----------+-----------+--------------+------------------+
Vir: Statistični letopis 2003, SURS, Ljubljana 2003, Statistične informacije,
št. 319/2003 in 9/2004

Opombe:
* V nadaljnje izobraževanje všteva statistika predvsem krajše oblike splošnega
izobraževanja in usposabljanja ter izpopolnjevanja za poklic
** V letu 97/98 so poleg ljudskih univerz prvič zajeti še drugi izvajalci
nadaljnjega izobraževanja

Največ odraslih udeležencev izobraževanja za pridobitev srednje izobrazbe je v starostnem razredu med 20 in 49 let, kar je razvidno iz naslednje preglednice.

Preglednica št. 8
Odrasli v programih srednješolskega izobraževanja po starosti – Slovenija leta
2000/2001

+-------------------+---------------+
|Leta starosti      |               |
|ob vpisu           |    Število    |
+-------------------+---------------+
|15                 |      66       |
+-------------------+---------------+
|16                 |      134      |
+-------------------+---------------+
|17                 |      322      |
+-------------------+---------------+
|18                 |      885      |
+-------------------+---------------+
|19                 |     1846      |
+-------------------+---------------+
|20-24              |     6464      |
+-------------------+---------------+
|25-29              |     4858      |
+-------------------+---------------+
|30-34              |     3038      |
+-------------------+---------------+
|35 – 39            |     1863      |
+-------------------+---------------+
|40-44              |      941      |
+-------------------+---------------+
|45-49              |      386      |
+-------------------+---------------+
|50 in več          |      76       |
+-------------------+---------------+
|Skupaj             |     20879     |
+-------------------+---------------+
Vir: Statistični letopis 2002, SURS 2002, dodatni izračuni SURSA

2. IZOBRAŽEVALNA IN ORGANIZACIJSKA INFRASTRUKTURA TER RAZMESTITEV JAVNO-VELJAVNIH IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV

Analiza organizacij za izobraževanje odraslih, ki izvajajo javno-veljavne programe za odrasle, je pokazala, da je porazdelitev izvajalskih organizacij v slovenskem prostoru izrazito neenakomerna. Največje število izvajalcev osnovne šole za odrasle, srednješolskih izobraževalnih programov in drugih javno-veljavnih programov za odrasle je v naslednjih regijah: osrednje-slovenski (63), podravski (29) in gorenjski (23); najmanjše pa v zasavski (3), notranjsko-kraški (4), spodnje-posavski (4) ter obalno-kraški (9) regiji. Največ višjih strokovnih šol je v naslednjih regijah: osrednje-slovenski (13) podravski (7) in savinjski (5); nobene višje strokovne šole ni v zasavski, le po ena je v pomurski, koroški, spodnje-posavski, goriški in obalno-kraški regiji.

&fbco;binary entityId="c2915011-a364-44a8-8678-5269f90f30e7" type="jpg"&fbcc;

Programska ponudba kaže, da imajo najbogatejšo ponudbo oziroma najvišji delež javno-veljavnih programov za pridobitev osnovne šole za odrasle, srednješolske izobrazbe in drugih javno-veljavnih programov za odrasle naslednje regije: osrednje-slovenska (235 ali 21,2%), podravska (168 ali 15,1%), savinjska (162 ali 14,6%) in jugovzhodna (146 ali 13,2%); najmanjšo pa spodnje-posavska (11 ali 1%), zasavska (29 ali 2,6%) in notranjsko-kraška (30 ali 2,7%) regija. Ponudba programov višjega strokovnega izobraževanja je največja v osrednje-slovenski (25 ali 43,1%), savinjski (9 ali 14,8%) in podravski (9 ali 14,8%) regiji; najmanjša pa v zasavski regiji, kjer se ne izvaja noben program ter v pomurski, spodnje-posavski in notranjsko-kraški, kjer se izvaja po en višješolski strokovni program.

&fbco;binary entityId="154a1738-98a7-498e-ac55-4a02087dff57" type="jpg"&fbcc;

Tudi ponudba izobraževalnih programov še ni dovolj razvita. Premalo je zlasti programov za:

-

spodbujanje, motiviranje in usposabljanje za nadaljnje izobraževanje,

-

povezovanje temeljnega izobraževanja s kulturnimi, socialnimi ali ekonomskimi aktivnostmi odraslih;

-

odrasle z manj leti šolanja, odrasle s posebnimi potrebami, pripadnike etničnih manjšin ipd.;

-

splošno izobraževanje, informacijsko opismenjevanje in razvijanje pisnih in drugih spretnosti;

-

za preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij po certifikatnem sistemu;

-

usposabljanje za potrebe trga dela.

Pri načrtovanju in izpeljevanju izobraževalnih programov še vedno prevladuje uporaba tradicionalnih oblik in načinov, premajhna je njihova prožnost in prehodnost, nerazviti so pogoji za izkušenjsko učenje in alternativni modeli učenja in poučevanja. Na začetku smo pri razvoju in uveljavljanju sodobnih oblik, metod in tehnik učenja odraslih, kot so samostojno učenje, izobraževanje na daljavo, e-učenje, izobraževanje po programskih modulih in pri uvajanju drugih inovacij, ki jih omogočajo sodobna informacijska in komunikacijska tehnologija ter storitve informacijske družbe. Tudi pri vrednotenju, ugotavljanju in potrjevanju znanja, pridobljenega po različnih poteh, so storjeni šele začetni koraki.

Prav tako še nimamo razvitih različnih tipov izobraževalnih organizacij za odrasle, kot npr. izobraževalne organizacije z domsko oskrbo.

Med večjimi slabostmi je preslaba usposobljenost strokovnih delavcev, ki delajo v izobraževanju odraslih.

V zadnjih letih smo začeli bolj načrtno razvijati pristope in modele za ugotavljanje in razvoj kakovosti v organizacijah, ki izobražujejo odrasle. Vendar pa nam še ni uspelo zagotoviti večjega števila vključenosti izobraževalnih organizacij v tovrstne aktivnosti. Da bi spodbudili večjo skrb za kakovost izobraževanja odraslih, je potrebno usposabljanje strokovnih delavcev v izobraževalnih organizacijah ter svetovalna podpora pri implementaciji modelov kakovosti.

Pri razvoju svetovalne dejavnosti za odrasle smo sicer storili prve korake, vendar še ni razvito kot celovito in povezano omrežje za profesionalno svetovalno pomoč. To velja tudi za informativno in promocijsko dejavnost.

Večina ukrepov in spodbud za razvoj izobraževanja odraslih poteka z državne ravni. S spreminjajočimi potrebami po izobraževanju, ki jih prinašajo globalizacija in spremenjeni stili življenja, se bo morala okrepiti tudi vloga občin, regij in socialnih partnerjev. Lokalne in regionalne skupnosti še ne prevzemajo pomembnejše vloge pri povezovanju izvajalskih institucij, razvijanju, financiranju in spodbujanju izobraževanja v svojih okoljih, zlasti za splošno izobraževanje prebivalcev, izobraževanje za demokracijo in za socialno vključenost.

Vloga delodajalcev oziroma njihovih združenj, ki naj bi skupaj z delojemalci in sindikati aktivneje sodelovali pri razvoju sistema izobraževanja odraslih, zagotavljali večja vlaganja v izobraževanje in usposabljanje zaposlenih ter spodbujali razvoj kulture vseživljenjskega učenja v podjetjih in družbah, je pri nas še premajhna.

Tudi izobraževalne organizacije bodo morale bolj kot doslej prisluhniti izobraževalnim potrebam ljudi, lokalnih skupnosti in podjetij v njihovem okolju.

3. OBSEG JAVNIH SREDSTEV ZA IZOBRAŽEVANJE KOT ODSTOTEK BDP

Evropske države namenjajo za izobraževanje v povprečju 5,5% BDP.

Primerjava deleža javnih sredstev, ki jih Slovenija namenja za izobraževanje kot odstotek BDP, z drugimi evropskimi državami, kaže na to, da smo s 5,9% nad evropskim povprečjem.

Preglednica št. 11
Odstotek javnih sredstev za izobraževanje kot % BDP v evropskih državah in
Sloveniji

   +-------------------------------------------------------+
   |Odstotek javnih sredstev za izobraževanje kot % od BDP |
   |v letu 1999                                            |
   |                                                       |
   +-------------------------+-----------------------------+
   |Država                   |odstotek                     |
   |                         |                             |
   +-------------------------+-----------------------------+
   |Slovenija                |5,9                          |
   +-------------------------+-----------------------------+
   |Belgija                  |5.5                          |
   +-------------------------+-----------------------------+
   |Danska                   |8,1                          |
   +-------------------------+-----------------------------+
   |Nemčija                  |4,7                          |
   +-------------------------+-----------------------------+
   |Grčija                   |3,6                          |
   +-------------------------+-----------------------------+
   |Španija                  |4,5                          |
   +-------------------------+-----------------------------+
   |Francija                 |6,0                          |
   +-------------------------+-----------------------------+
   |Irska                    |4,6                          |
   +-------------------------+-----------------------------+
   |Italija                  |4,5                          |
   +-------------------------+-----------------------------+
   |Nizozemska               |4,8                          |
   +-------------------------+-----------------------------+
   |Avstrija                 |6,3                          |
   +-------------------------+-----------------------------+
   |Portugalska              |5,7                          |
   +-------------------------+-----------------------------+
   |Finska                   |6,2                          |
   +-------------------------+-----------------------------+
   |Švedska                  |7,7                          |
   +-------------------------+-----------------------------+
   |Velika Britanija         |4,6                          |
   +-------------------------+-----------------------------+
   |Norveška                 |7,6                          |
   +-------------------------+-----------------------------+
   |Češka                    |4,4                          |
   +-------------------------+-----------------------------+
   |Estonija                 |7,4                          |
   +-------------------------+-----------------------------+
   |Ciper                    |5,7                          |
   +-------------------------+-----------------------------+
   |Latvija                  |6,3                          |
   +-------------------------+-----------------------------+
   |Litva                    |6,5                          |
   +-------------------------+-----------------------------+
   |Madžarska                |4,7                          |
   +-------------------------+-----------------------------+
   |Malta                    |4,7                          |
   +-------------------------+-----------------------------+
   |Poljska                  |5,2                          |
   +-------------------------+-----------------------------+
   |Romunija                 |3,4                          |
   +-------------------------+-----------------------------+
   |Slovaška                 |4,3                          |
   +-------------------------+-----------------------------+
Vir: Key Data on Education in Europe, European Commision, 2002, Statistični
urad Republike Slovenije, 2003

IV. FINANČNE POSLEDICE ReNPIO

Uresničevanje nacionalnega programa bo terjalo več vlaganja v izobraževanje odraslih, tako s strani države in lokalnih skupnosti, kot tudi drugih socialnih partnerjev.

Za uresničitev ciljev, določenih s tem programom, bi morali v obdobju od leta 2004 do leta 2010 zagotoviti v javnih financah (državni proračun in proračuni lokalnih skupnosti ter sredstva evropskih skladov) 71.924,5 mio SIT. Projekcije potrebnih sredstev za leti 2004 in 2005 so že usklajene s sprejetima državnima proračunoma, za naslednja leta pa je načrtovana povprečno 6,2% letna realna rast javnih sredstev.

V. IZHODIŠČA NPIO

Nacionalni program izobraževanja odraslih temelji na konceptu vseživljenjskosti učenja, ki je vodilo v razvoju izobraževalnih sistemov v Evropi in svetu. Vseživljenjsko učenje na področju izobraževanja odraslih bomo uveljavljali tako, da bomo predvsem:

-

zagotavljali splošen in nenehen dostop do učenja za pridobitev ali obnavljanje znanj in spretnosti, ki so potrebne za sodelovanje v družbi, ki temelji na znanju, posebej upoštevaje možnosti, ki jih nudijo storitve informacijske družbe;

-

dvignili raven vlaganj v človeške vire in razvijali nove modele (so)financiranja s posebnim poudarkom na javno-zasebnih partnerstvih in integriranih regionalnih strategijah;

-

razvijali odprt, prilagodljiv in prehoden sistem izobraževanja in usposabljanja odraslih, ki bo vsakemu posamezniku oziroma skupini v vseh okoljih ponudil različne možnosti za izobraževanje in učenje ter priznavanje formalno, neformalno in informalno (naključno, priložnostno) pridobljenega znanja;

-

razvijali učinkovite metode učenja in poučevanja odraslih in uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij in storitev informacijske družbe ter zagotavljali kakovostno izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev;

-

razvijali pristope in modele za ugotavljanje in razvoj kakovosti izobraževanja odraslih na različnih ravneh izobraževalnega sistema,

-

zagotavljali enostaven dostop do kakovostnega informiranja in svetovanja o učnih možnostih za vse skupine odraslih v vseh okoljih:

-

zagotavljali možnosti za vseživljenjsko učenje čim bliže domu;

-

zagotavljali možnosti za izobraževanje na daljavo, kjer je to primerno;

-

povezovali razvoj izobraževanja odraslih s potrebami posameznika, lokalnih okolij in regij ter potrebami trga dela ter s tem skrbeli za enakomernejši regionalni razvoj;

-

zagotavljali uresničevanje načela enakosti spolov.

Z uresničevanjem nacionalnega programa bomo zagotavljali pogoje in razmere za enakovredno obravnavanje splošnega neformalnega izobraževanja, izobraževanja za zviševanje izobrazbene ravni odraslih ter izobraževanja in usposabljanja za potrebe dela.

Uspešnost tega nacionalnega programa je tesno povezana z okrepljeno in spremenjeno vlogo socialnih partnerjev.

VI. NACIONALNI PROGRAM IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH V REPUBLIKI SLOVENIJI DO LETA 2010

1. CILJI

Cilji Nacionalnega programa izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji do leta 2010 so:

1.

Izboljšati splošno izobraženost odraslih.

2.

Dvigniti izobrazbeno raven, pri čemer je najmanj 12 let uspešno dokončanega šolanja temeljni izobrazbeni standard.

3.

Povečati zaposlitvene zmožnosti.

4.

Povečati možnosti za učenje in vključenost v izobraževanje.

2. PREDNOSTNA PODROČJA IN OPERATIVNI CILJI

2.1. Prvo prednostno področje: splošno izobraževanje in učenje odraslih

Odraslim bomo zagotovili različne oblike in možnosti za vključitev v programe za:

-

zviševanje splošno-izobraževalne in kulturne ravni, osebnostni razvoj in socialno vključenost,

-

aktivno državljanstvo,

-

zdravo življenje,

-

varovanje okolja;

-

ohranjanje kulturne tradicije in narodne identitete;

-

razvijanje pisnih spretnosti,