Pravilnik o ohranjanju biotske raznovrstnosti v...

4111. Pravilnik o ohranjanju biotske raznovrstnosti v živinoreji

Na podlagi četrtega odstavka 24. člena, četrtega odstavka 41. člena, tretjega odstavka 66. člena, petega odstavka 68. člena in drugega odstavka 69. člena Zakona o živinoreji (Uradni list RS, št. 18/02, 110/02 – ZUreP-1, 110/02 – ZGO-1 in 45/04 – ZdZPKG) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

P R A V I L N I K o ohranjanju biotske raznovrstnosti v živinoreji

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina pravilnika)

(1)

Ta pravilnik v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 870/2004 z dne 24. aprila 2004 o vzpostavitvi programa Skupnosti za ohranjanje, opisovanje, zbiranje in rabo genskih virov v kmetijstvu in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1467/94 (UL L št. 162 z dne 30. 4. 2004, str. 18) ureja način sistematičnega spremljanja in analiziranja stanja biotske raznovrstnosti kmetijskih živalskih genskih virov, način izvajanja monitoringa in mednarodnega sodelovanja na področju ohranjanja biotske raznovrstnosti v živinoreji ter pogoje za ustanavljanje in delovanje genskih bank in naloge genskih bank v živinoreji za ohranjanje pasem domačih živali izven okolja, v katerem so nastale (v nadaljnjem besedilu: ohranjanje ex situ) oziroma v okolju, kjer so nastale (v nadaljnjem besedilu: ohranjanje in situ).

(2)

Ta pravilnik ureja tudi vsebino in način vodenja registra stanja pasem, postopke za izračunavanje stopnje ogroženosti in stanja rabe pasem, način izvajanja programa ohranjanja biotske raznovrstnosti v živinoreji, ki se nanaša na vzgojo in usposabljanje ter na ozaveščanje javnosti, spremljanje in izračunavanje genetske variabilnosti, postopek zagotavljanja in vzdrževanja genetskih rezerv na podlagi zootehniške in molekularno genetske karakterizacije pasem in linij domačih živali, spremljanje in izračunavanje stopnje inbridinga in stopnje sorodstva, postopke izračunavanja, določanja, zagotavljanja in vzdrževanja genetskih rezerv po vrstah plemenskega materiala, natančnejše pogoje za priznavanje in preverjanje novih pasem in linij domačih živali in za promet s plemenskim materialom avtohtonih pasem domačih živali, pogoje in način za ohranjanje in rejo slovenskih avtohtonih pasem ter način zagotavljanja sredstev za ohranjanje biotske raznovrstnosti in genetskih rezerv v živinoreji.

2. člen

(pomen izrazov)

Za potrebe tega pravilnika uporabljeni izrazi pomenijo:

-

Biološke značilnosti pasem ali linij so podatki o pasmi ali liniji, s katerimi jih ocenjujemo na osnovi lastnosti plodnosti, odpornosti, vitalnosti, rasti in sestave telesa ter prireje.

-

Biotska raznovrstnost v živinoreji je del biotske raznovrstnosti živih organizmov, ki se nanaša na vse vrste, pasme in linije domačih živali iz drugega in tretjega odstavka 1. člena Zakona o živinoreji (Uradni list RS, št. 18/02, 110/02 – ZUreP-1, 110/02 – ZGO-1 in 45/04 – ZdZPKG; v nadaljnjem besedilu: zakon), ki jih redimo v Republiki Sloveniji, z namenom prireje hrane živalskega porekla in za potrebe kmetijstva.

-

Čiščenje pasme je načrtno odbiranje plemenskih živali z značilnostmi stare pasme in izločanje živali z drugačnimi značilnostmi.

-

Dejanska velikost populacije je število vseh živali v neki populaciji iste pasme.

-

Depresija zaradi inbridinga je poslabšanje lastnosti vitalnosti, sposobnosti, odpornosti, rasti, preživetja, plodnosti in drugih v zaporednih generacijah kot posledica parjenja v sorodstvu.

-

Efektivna velikost populacije je povprečno število živali v neki populaciji, ki prispevajo gene za naslednjo generacijo. Pri populacijah domačih živali je omejujoče ali kritično število samcev, poleg tega pa obstajajo populacije, ki so podvržene cikličnim variacijam glede njihove velikosti, kar je običajno posledica zelo različnih vzrokov. V takem primeru predstavlja efektivno velikost najmanjše število živali v ciklusu.

-

Genetska razdalja je merilo za oddaljenost populacij ali dveh vrst na podlagi alelnih zamenjav na lokusih, ki so nastale v času ločene evolucije.

-

Genetski material so živali, živalsko seme, jajčne celice, zarodki in drug genetski material, ki se uporabljajo za shranjevanje genetskih informacij plemenskih živali.

-

Heterozigotnost je verjetnost, da je osebek heterozigoten na danem lokusu ali nizu lokusov v večlokusnem sistemu.

-

Homozigotnost pomeni, da so identični aleli na enem ali več lokusih na homolognih kromosomskih segmentih.

-

Inbriding je medsebojno parjenje živali, ki so v sorodu.

-

Kmetijski živalski genski viri so vse vrste, pasme in linije domačih živali pomembne za prirejo živalskih proizvodov in za kmetijstvo.

-

Kvalitativna lastnost je lastnost pogojena z manjšim številom genov in je običajno diskontinuirana.

-

Kvantitativna lastnost je lastnost, ki se deduje v skladu z zakonitostmi kvantitativne genetike. Mednje sodi večina gospodarsko pomembnih lastnosti pri domačih živalih. Za njih je značilna variabilnost.

-

Linija je homozigotna skupina živali, ki se glede na fenotip razlikuje od drugih pripadnikov iste pasme oziroma vrste.

-

Lokalne prilagojene pasme so pasme domačih živali, ki so v reji na določenem geografskem območju in so prilagojene na klimo, krmo, strukturo in konfiguracijo tega območja ter jih delimo na avtohtone in tradicionalne pasme.

-

Molekularno-genetska karakterizacija je opis molekularno genetskih značilnosti in lastnosti pasem.

-

Ogroženost pasme je izračunana vrednost stopnje ogroženosti po metodi, ki je določena s tem pravilnikom in je znanstveno primerljiva.

-

Ohranjanje ex situ je ohranjanje kmetijskih živalskih genskih virov v živi živali (v nadaljnjem besedilu: in vivo) ali v genetskem materialu živali (v nadaljnjem besedilu: in vitro) izven okolja, kjer so nastali.

-

Ohranjanje in situ je ohranjanje kmetijskih živalskih genskih virov in vivo v okolju, v katerem so nastali in razvili svoje posebne lastnosti.

-

Ohranjevanje genetske variabilnosti je načrtno izvajanje rejskih in selekcijskih opravil oziroma postopkov, s katerimi se ohranja raznovrstnost genomov.

-

Oplemenjevanje pasme je načrtno izboljševanje posameznih lastnosti pasme.

-

Osnovna populacija je geografsko omejena skupina osebkov iste vrste in pasme, ki ima genetsko zaključeno podobo in predstavlja izhodiščne plemenske živali.

-

Osveževanje pasme je kontroliran vnos genov iz drugih populacij iste ali sorodnih pasem.

-

Pasemski standard je zootehniški normativ, ki vsebuje opis nastanka in razvoja pasme, opis zunanjosti pasme, telesne mere, morfološke in biološke značilnosti ter podatke o najpomembnejših gospodarskih lastnostih.

-

Pasma je skupina geografsko in regionalno ločenih živali, ki izvirajo od istih prednikov in jih povezujejo lastnosti, ki jih določa pasemski standard, ter jih delimo na lokalno prilagojene (avtohtone, tradicionalne) in tujerodne pasme.

-

Program varstva biotske raznovrstnosti v živinoreji je dolgoročni program ukrepov, ki zagotavlja varstvo in vzdrževanje posamezne vrste, pasme in linije domačih živali v Republiki Sloveniji.

-

Register pasem je zbirka podatkov, kjer so vpisani in zbrani vsi pomembnejši genealoški, morfološki, rejski in selekcijski podatki o pasmi.

-

Stopnja inbridinga (koeficient inbridinga) je merilo za stopnjo parjenja v sorodstvu neke živali ali populacije, ki se kaže v verjetnosti, da sta dva gena na istem lokusu identična po poreklu. To pomeni, da je par genov homozigoten zaradi skupnih prednikov.

-

Stopnja sorodstva (koeficient sorodstva) izraža verjetnost, da bosta dva homologna gena (to je gena na istem lokusu, ki ju izberemo po naključju) identična pri dveh živalih, za kateri ugotavljamo stopnjo sorodstva.

-

Tradicionalna tehnologija reje je tehnologija posamezne vrste oziroma pasme domačih živali, ki je v rabi v izvornem okolju nastanka avtohtone pasme oziroma tradicionalne pasme in vsi sonaravni postopki reje domačih živali.

-

Tradicionalne pasme so pasme domačih živali, ki so se prilagodile na podnebne in druge pogoje določenega geografskega območja. V Republiki Sloveniji se šteje za tradicionalne pasme tiste, ki so pod neprekinjenim rejskim in selekcijskim nadzorom najmanj petdeset let (konji, osli, govedo) oziroma trideset let za ostale vrste.

-

Tujerodne pasme so pasme domačih živali, ki so nastale drugje in se še niso prilagodile na podnebne in druge pogoje v Republiki Sloveniji ali niso pod neprekinjenim rejskim in selekcijskim nadzorom najmanj petdeset let (konji, osli, govedo), oziroma trideset let za ostale vrste.

-

Zaprta populacija je populacija, v kateri poteka razmnoževanje le med živalmi, ki so iz te populacije in v katero se ne vnaša tujega plemenskega materiala.

-

Zootehniška karakterizacija pasme je sinonim za pasemski standard.

-

Zootehniška ocena pasme je strokovna ocena stanja pasme skupaj s predlogi rejskih in selekcijskih ukrepov za ohranjanje pasme.

II. BIOTSKA RAZNOVRSTNOST V ŽIVINOREJI

3. člen

(pomen biotske raznovrstnosti v živinoreji)

Biotska raznovrstnost v živinoreji je osnova za prirejo hrane živalskega porekla ter ohranjanje krajinske raznovrstnosti, vir dohodkov za preživljanje na kmetijah in del naravne ter kulturne dediščine.

4. člen

(register pasem z zootehniško oceno)

(1)

Ministrstvo, pristojno za živinorejo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), redno in stalno spremlja stanje biotske raznovrstnosti v živinoreji. V ta namen se vodi Register pasem z zootehniško oceno (v nadaljnjem besedilu: register), ki se izpolnjuje vsako leto v mesecu decembru. Register vodi organizacija, ki opravlja naloge javne službe genske banke v živinoreji (v nadaljnjem besedilu: organizacija).

(2)

Register vsebuje po vrstah in pasmah domačih živali skupaj z legendo in šifranti podatke, ki so navedeni v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

(3)

Viri podatkov za vodenje registra se pridobivajo od:

-

izvajalcev javne službe na področju strokovnih nalog v živinoreji,

-

službe za identifikacijo in registracijo – SIR (govedo, drobnica, prašiči) pri ministrstvu,

-

Statističnega urada Republike Slovenije – SURS,

-

drugih baz podatkov.

5. člen

(stopnja ogroženosti pasem)

(1)

Organizacija na podlagi podatkov v registru za vsako pasmo enkrat letno oceni stopnjo ogroženosti. Za ocenjevanje se uporablja število čistopasemskih plemenic, vpisanih v rodovniško knjigo, po tabeli iz priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika.

(2)

Pri ocenjevanju pasem, ki so prisotne tudi izven Republike Slovenije, se stopnja ogroženosti oceni posebej na osnovi števila čistopasemskih plemenic v Republiki Sloveniji in posebej na osnovi celotnega števila čistopasemskih plemenic (v Republiki Sloveniji in v drugih državah).

(3)

Ob oceni stopnje ogroženosti se doda zaznamek s podatkom o številu doz zamrznjenega semena.

6. člen

(stopnja rabe pasem)

(1)

Za vsako pasmo organizacija enkrat letno na podlagi podatkov o deležu genov posamezne pasme v celotni populaciji določene vrste v Republiki Sloveniji oceni stopnjo rabe pasme. Na osnovi te ocene se pasmo razvrsti v naslednje razrede:

-

razširjena – delež genov posamezne pasme od števila vseh genov v populaciji živali določene vrste je večji od 30%,

-

lokalna – delež genov posamezne pasme od števila vseh genov v populaciji živali določene vrste je od 5–30%,

-

druga stopnja rabe – delež genov posamezne pasme od števila vseh genov v populaciji živali določene vrste je manjši od 5%.

(2)

Delež genov posamezne pasme se izračunava na osnovi podatkov o strukturi parjenj (čistopasemska, križanja) in iz registra.

7. člen

(program varstva biotske raznovrstnosti v živinoreji)

(1)

Na osnovi sprejetih in potrjenih rejskih programov, ki so vključeni v skupni temeljni rejski program (v nadaljnjem besedilu: STRP) ter drugih potrjenih rejskih programov, in podatkov iz registra, pripravi organizacija strokovne podlage za program varstva biotske raznovrstnosti v živinoreji (v nadaljnjem besedilu: programi), ki obsegajo programe dejavnosti po posameznih letih in za celotno obdobje veljavnosti programa. Pri tem upošteva Strategijo biotske raznovrstnosti v Republiki Sloveniji, Slovenski kmetijsko-okoljski program ter dolgoročne in kratkoročne programe razvoja živinoreje v Republiki Sloveniji, veljavno pravno ureditev biotske raznovrstnosti v živinoreji v Evropski uniji in Republiki Sloveniji ter program Evropske unije: Biodiverzitetni akcijski načrt za kmetijstvo, program FAO (Biodiversity Action Plan For Agriculture, programe FAO), še posebej Stanje svetovnih živalskih genskih virov (State of World Animal Genetic Resources: SoW – AnGR) in mednarodne sporazume, ki jih sprejme Komisija za genske vire za hrano in kmetijstvo pri FAO (Commission on Genetic Resources for Food and Agriculture: CGRFA).

(2)

S programom morajo biti skladno s predpisi opredeljeni za vse vrste in pasme skupaj in ločeno za vsako vrsto in pasmo:

-

monitoring, sistematično spremljanje in analiziranje stanja biotske raznovrstnosti v živinoreji, ki vključuje po pasmah osnovne podatke o staležu, prostorski razširjenosti, načinu in namenu reje, uporabi prireje in ugotovitev stanja, ogroženosti ter možne načine samega ohranjanja v obliki minimalnega števila živali, doz semena ali zarodkov v skladu z rejskimi programi;

-

vsebina in način izvajanja monitoringa;

-

časovni okvir monitoringa;

-

strokovne zootehniške in molekularno genetske naloge;

-

genetska variabilnost in genetske rezerve;

-

posebej pri ogroženih slovenskih avtohtonih in tradicionalnih pasmah domačih živali mora biti vključeno tudi nadaljnje iskanje ostankov teh pasem in zagotavljanje plemenskega materiala;

-

raziskovalno delo, vzgoja, izobraževanje, usposabljanje in ozaveščanje javnosti ter promocija na področju ohranjanja biotske raznovrstnosti v živinoreji;

-

ukrepi ohranjanja biotske raznovrstnosti v živinoreji.

(3)

Predlog ukrepov o načinu ohranjanja pasem v obliki ohranjanja ex situ in in vivo (naravni parki, kmetije, šolska in raziskovalna posestva) organizacija opredeli tudi z vidika etnološke, kulturne, zgodovinske in ekološke vloge pasem domačih živali.

(4)

Predlog programa pripravijo organizacije v živinoreji. Strokovno mnenje pred odločitvijo ministra, pristojnega za živinorejo (v nadaljnjem besedilu: minister) o sprejemu programa, poda Svet za živinorejo.